D-r Lazar Lazarov

Nasloveniot tekst zafa}a i obrabotuva eden mnogu va`en period od najnovata makedonska povoena istorija otslikan vo francuskata diplomatija vo ozna~eniot period koga, Makedonskiot narod po dolgovekovnite osloboditelni borbi i storenite nepravdi od raznite sosedni zavojuva~i porobitelstvuvani od golemite sili, vo tekot na Vtorata svetska antifa{isti~ka vojna so sopstveni sili kako, vo eden del od Makedonija, gi ostvari svoite vekovni osloboditelni nacionalni dr`avni streme`i. Dobienite istra`uva~ki rezultati se fundirani vrz novopronajdena francuska izvorna dokumentacija koja za prv pat se voveduva vo nau~en priod. Studijata koncepciski e struktuirana vo ~etiri glavni glavi razlo`eni vo soodvetni naslovi i podnaslovi koi ovozmo`uvaat polesno da se sogledaat i sledat brojnite tretirani pra{awa.

Trudot vo po~etokot e prosleden so kratok funkcionalen predgovor vo koj avtorot obrazlo`eno gi objasnuva svoite motivi da se zafati so obrabotuvawe od pove}e pobudi me|u koi da gi pobijat nenau~nite negirawa na postoeweto na makedonskiot narod i nacija kako zakonomerna istoriska kategorija, i dava presek na objektivnite sogledbi na Francija za posebnosta na makedonskiot narod i nacija so site pretpoznatlivi belezi na nacionalniot i dr`avnopravniot makedonski entitet.

Prvata glava e posvetena na razgleduvawetona odnosot na Francija kon makedonskata nacionalna posebnost i borbite na makedonskiot narod za svoe nacionalno i socijalno osloboduvawe i dr`avno osamostojuvawe, koe, zaradi brojnite zavojuva~i i izostavenata podr{ka na golemite sili, se ostvaruvala vo te{ki vnatre{ni i me|unarodni uslovi koi ne samo {to go ko~ele negovoto osloboduvawe tuku predizvikale brojni denacionalizatorski represii i etni~ki proteruvawa na Makedoncite od rodnite ogni{ta. Site tie istoriski procesi francuskata diplomatija gi sledela i zavzemala svoi stavovi vo funkcija na nejzinata balkanska politika. Iako va`ela za pokrovitel na Kralska Jugoslavija taa sepak objektivno gi precenuvala me{awata na nadvore{nite faktori vo makedonskoto pra{awe i ja priznavala sposebnosta na makedonskiot narod i negovoto samoopredeluva~ko pravo za sopstvena dr`ava na Balkanot.

Vo narednata glava vtora se prika`ani naporite na makedonskiot narod vo podelenite delovi za nivnoto obedinuvawe i pre~kite na negativnite faktori {to go onevozmo`uvale takvoto dr`avno obedinuvawe koe, bez podr{ka na golemite sili, po vojnata bilo neostvarlivo. Francija vo funkcija za za~uvuvawe na krefkiot mir i negovoto odr`uvawe na Balkanot kako uslov za svetskiot mir za eliminirawe na idnite voeni `ari{ta koi se pretvorale vo svetski me|u prvite se zalagala za demokratsko razre{uvawe na makedonskoto pra{awe so sozdavawe na makedonska dr`ava kako pretpostavka za vireewe na mirot na Balkanot.

Vo tretata i ~etvrtata glava koja ja so~inuva srcevinata na sodr`inata na trudot se razgleduva polo`bata na Makedonija po Vtorata svetska vojna. Odrazena vo francuskata dokumentacija. Najprvo se prika`ani tekovinite od osloboditelnata borba na Makedoncite od site podeleni delovi za dr`avnoto obedinuvawe, a potoa kako se odvivalo nivnoto materijalizirawe. Istoto se odvivalo ne spored vetuvawata na sojuznicite tuku spored nivnite voeno strate{ki interesi za vlijanie i prisustvo na Balkanot. Centralno mesto i e dadeno na materijaliziranata makedonska Republika Makedonija vo ramkite na Federalna Jugoslavija. Francuskata diplomatija sestrano go pratela i ocenuvala celokupniot op{testveno-politi~ki, nacionalno-kulturen i dr`avno praven razvitok na makedonskoto op{testvo so site negovi pozitivni i negativni strani. Poradi nakalemeniot sovetski razvoen sistem koj ne soodvestuval na avtohtonite makedonski istoriski uslovi stopanstvoto i negovata nadgradba se razvivalo so brojni pote{kotii koi ostavile katastrofali posledici, osobeno vo zemjodelieto so nasilnata kolektivizacija bez soodvetna mehanizacija koja gi opusto{i kitnite makedonski sela koi bea nositeli na stopanstvoto. Vo prodol`enie od trudot e prika`ana neramnopravnata industrializacija na Makedonija, monoisti~kiot partiski dr`avno politi~ki sistem koj se diri`irala od vladea~kata partija i od eden centar vo koj Makedonija dolgo vreme nemala svoj pretstavnik za participirawe na nejzinite interesi vo vnatre{nata i nadvore{nata politika. Nezavisno od projavenite slabosti vo rakovodeweto i ve{ta~koto nasaduvawe na sovetskiot sistem Republika Makedonija sepak ostvarila visoki rezultati kako vo stopanskiot razvoj taka i vo negovata nadgradba-obrazovanieto, kulturata, aftokefalnosa na MPC, afirmacijata na svojot identitet so {to bea preskoknati vekovi za da se fati ~ekor so sovremeniot razvitok. Vo prodol`enie vo ovaa glava dadeni se francuskite sogledbi i ocenki za statusot i nacionalnata polo`ba na Makedoncite vo Pirinskiot i Egejskiot del vo koj bile ostvareni vremeni kulturni avtonomii koj po rezolucijata na IB bile ukinuvani. Soodvetno mesto avtorot i posvetuva na rabotata na Pariskata mirovna konferencija na koja na Makedonija i be{e nanesena nova istoriska nepravda so nezadovoluvawe na nejzinite civilizaciski samoupravni prava na obedinuvawe i dr`avno osamostojuvawe. Dadena e isto taka i kriti~ka kaakteristika na promenlivosta na jugoslovenskoto partisko i dr`avno rakovodstvo vo pretstavuvawe i za{tituvawe na nacionalnite interesi na makedonskiot narod pred nadvore{niot svet. Avtorot posebno vnimanie vo trudot i posvetil an mo{ne interesnata francuska studija za Makedonija od 1952 godina vo koja se izneseni interesni analizi i ocenki za etnogeografskata celost na Makedonija kako samostoen delna Balkanot.

Skopje, 98 Recenzent: D-r Srde Ivanovski, nau~en sorabotnik

Vo makedonskata istoriografija, barem do pred nekolku godini, be{e zapostavuvano pra{aweto za odnosot na golemite sili kon Makedonija i makedonskoto pra{awe niz istorijata. Na{eto vnimanie, glavno, be{e svrteno kon vnatre{nite problemi, a nadvore{nite aspekti se prou~uvaa vo pogolemite nau~ni centri na porane{na SFRJ. Poslednive godini nadvore{nite aspekti na makedonskata istorija dobija pogolema naglaska, pa kako rezultat na toa e i pojaveniot rakopis od d-r Lazar Lazarov. Ottuka, cenime deka e dosta pozitivno {to dobivame trud vo koj se prou~uva odnosot na Francija, na francuskata diplomatija kon Makedonija. Poznato e deka Francija, kako golema sila, igrala vidna uloga vo svetot, vlijaela na istoriskite tekovi, pa vo taa smisla imala vlijanie i vrz zbidnuvawata na Balkanot, odnosno i vo Makedonija. Za nas e dosta va`no kako francuskata diplomatija gledala, odnosno kako francuskata oficijalna politika se odnesuvala kon Makedonija, za {to se zastapuvala, koi bile francuskite interesi ovde vo Makedonija i kako seto toa se odrazuvalo vo vnatre{en plan.

Zna~ajno e i toa {to d-r Lazarov, pove}e godini sistematski se zanimava so ova pra{awe, i, re~isi, e edinstveniot koj{to nego go prou~uva vo ovoj period, po 1945 godina, koga se konsolidira{e novata makedonska dr`ava kako nov subjekt na Balkanot. Dobro e {to toj odnosot na Francija i na nejzinata politika go povrzuva so Balkanot, go povrzuva so vnatre{nite odnosi i sostojbite vo jugoslovenskata Federacija i so sostojbite vo NR Makedonija. Toa be{e period koga se gleda{e i so izvesna rezerva vo koja nasoka }e se razviva taa federacija, dali }e se svrtuva kon centralisti~ki sistem ili pak }e se dopu{ti pogolema samostojnost na nejzinite ~lenki. Sekako deka ovie sostojbi nao|aat svoe mesto i vo francuskoto viduvawe, pa i ne e slu~ajno {to Francija, osobeno za vreme na Pariskata mirovna konferencija vo 1946 godina, be{e edna od vode~kite evropski zemji vo zaokru`uvaweto na mirovnite pregovori, vo utvrduvaweto na poziciite na povoena Jugoslavija na me|unaroden plan.

Periodot {to e obrabotuvan se sovpa|a so onoj period koga vo Grcija se odviva{e tragi~nata Gra|anska vojna so u{te potragi~en epilog za Makedonija, a vo pirinskiot del od Makedonija se rodi nade` deka kone~no i ovoj del od Makedonija, negovoto naselenie, }e dobie svoi nacionalni prava. Ovie problemi se vo izvesna mera elaborirani vo trudot na d-r Lazarov, pa e interesno kako na niv se gledalo vo Francija.

Skopje, 11. 05. 1998 god. So po~it, D-r Novica Veljanovski

P R E D G O V O R

Problematikata vo ovoj trud “MAKEDONIJA VO FRANCUSKATA POLITIKA NA BALKANOT”, kako zna~ajna i aktuelna, no slo`ena i ~uvstvitelna, ne e obrabotuvana ili poblago re~eno nedovolno e prou~ena ne samo vo makedonskata nau~na misla tuku i po{iroko, vo drugite zemji vo svetot. Zgora na toa, streme`ot za sozdavawe svoja dr`avnost i samostojnost postojano e prisuten kaj Makedoncite, no i e popre~uvan i zadu{uvan od propagandnite i oru`enite deluvawa i drugi vlijanija na sosedite na makedonskiot narod, koi so potkrepa i blagoslov na nekoi od golemite sili ja iskoristuvaa negovata borba za svoi celi i ja prisvojuvaa i, za `al, s# u{te ja prisvojuvaat i negiraat negovata samobitnost. Sive ovie okolnosti me pottiknaa i pobudija da se zafatam so ovaa aktuelna i zna~ajna tematika, so koja si postaviv za cel da se obraboti vlijanieto na Francija na Balkanot, a posebno nejziniot i odnosot na sosedite kon ostvaruvaweto na nacionalnite prava na makedonskiot narod i sozdavaweto na makedonska dr`avnost i samostojnost.

Vo toj splet na op{testveno-politi~ki odnosi na Balkanot, posredno se obrabotuva i mo`e da se sogleda vo osnova i me|unarodniot aspekt na Makedonija niz odnosot i na golemite sili kon nea kako zna~ajna strategiska geopoliti~ka to~ka - toj klu~ na Balkanot, kade se sudruvaa i s# u{te se prepletuvaat interesite i vlijanijata na golemite sili i sosednite balkanski zemji. Taka, niz analiza na postojnata izvorna arhivska i druga objavena dokumentacija, se sogleduva odnosot i stavot na Francija kon Makedonija i makedonskiot narod vo ozna~eniot period. Pritoa, posredno i vo pomal obem, se sogleduva stavot i odnosot na sosednite dr`avi i golemite sili kon Makedonija i makedonskiot narod.

Vo dosega{nata nau~na i op{testvena misla e zastapeno i preovladuva stojali{teto deka vo minatoto francuskata oficijalna politika vo osnova ne im bila nakloneta i ne se zastapuvala vo odbrana i za{tita na Makedonija i na makedonskiot narod vo me|unarodnite odnosi, deka Francija vo nedovolna mera se zastapuvala vo ostvaruvawa na streme`ot na Makedoncite za sozdavawe na svoja dr`avnost i samsotojnost. Me|utoa, dokumentacijata so koja raspolagame vo osnova go potvrduva nejziniot pozitiven interes i, {to e najsu{testveno, niz izvornite materijali od francuska proviniencija se sogleduva i naglasuva posebnosta na makedonskiot naod, koj se razlikuva od negovite sosedi po svoite zasebni nacionalni obele`ja. jazikot, teritorijata, tradiciite, obi~aite, kulturata i sli~ni osobenosti, a zna~ajno e deka niz francuskata dokumentacija na Makedonija i makedonskiot narod se gleda kako na edna integralna celina, i vo nacionalen i vo stopanski i vo geografski pogled, bez ogled na nejzinata raspar~enost i podelba od nejzinite balkanski sosedi vo tekot na Balkanskite i Prvata svetska vojna 1912-1918 godina. Niz polzuvanata dokumentiacija, ne samo {to ne se zaobikoluva ili negira tuku, naprotiv, se naglasuva realnosa za oformenoto nacionalno ~uvstvo na makedonskiot narod. Vrz osnova na koristenata dokumentacija, vo ovoj trud se razla~eni tri hronolo{ki fazi vo koi doa|a do izvesno evoluirawe na francuskite pogledi i odnosi kon Makedonija i toga{na Socijalisti~ka Jugoslavija i toa: prvata - 1945-1948 godina, odnosno do Rezolucijata na Informbiroto, vtorata - 1948-1953 godina, do smrtta na Stalin, koga nastanuvaat podobruvawa vo odnosite na Makedonija i Jugoslavija so Sovetskiot Sojuz i drugite socijalsiti~ki zemji, {to se sogledani vo tretata faza, od 1953 godina pa navamu.

Otsustvoto na soodvetna literatura za ovaa problematika n# prinudi i naso~i kon makotrpni istra`uvawa za ovoj problem pred s# vo francuskite nacionalni arhivi, nastojuvaj}i pritoa da se napravi temelna rekonstrukcija, niz kriti~ka i sporedbena obrabotka na nastanite. Vpro~em, toa mo{ne pregledno se sogleduva niz bele{kite i pregledot na koristenite izvori i literatura, {to se pomesteni vo ovoj trud.

Na{e viduvawe i ocenka e deka polzuvanite izvori i literatura ne samo {to ni ovozmo`ija da oformime vo ovoj trud edna faktografska rekonstrukcija na nastanite tuku i ni ovozmo`ija da izneseme jasna slika za odnosot i pogledite na Francija kon Makedonija i makeadonskiot narod, a posebno {to preku niv se ovozmo`uva da se pronikne vo analizite za su{testvenite pra{awa od spletot na interesite, ne samo na Francija tuku i na drugite golemi sili, potoa na sosednite balkanski dr`avi i nivnite propagandni vlijanija vo Makedonija od raznoviden karakter i celi. Nakuso re~eno, vo osnova vo trudot se dava realna mo`nost da se sogleda i zaokru`i stavot, politikata i odnosot na Francija, a delumno i na golemite sili i sosednite balkanski dr`avi kon Makedonija i makedonskiot narod. Vpro~em, do koja mera i kolku vo toa sme uspeale, ostavame da proceni nau~naa i po{irokata javnost.

Ja koristam mo`nosta da im iska`am topla blagodarnost na izdava~ite - Institutot za nacionalna istorija i “Matica Makedonska”, na konstruktivnite sugestii na recenzentite d-r Orde Ivanoski i d-r Novica Veljanovski, na Ministerstvoto za nauka za razbiraweto i finansiskata potkrepa vo objavuvaweto na trudot, na rabotnite organizacii “Makedonijatabak”, Cementarnica “USJE”, ZOIL Makedonija, “Alumina”, kako i na: francuskite nacionalni arhivi vo Pariz i Nant.

Avtorot.

G L A V A P R V A

MAKEDONIJA I MAKEDONCITE VO O^ITE NA FRANCIJA

1. Makedonskata nacionalna posebnost i pra{aweto za sozdavawe na svoja dr`avnost

Prisvojuvaweto, odnosno negiraweto na postoeweto na Makedonija i makedonskiot narod od negovite sosedi vo minatoto, a za `al od nekoi i do dene{ni dni, osporuvaj}i mu go negovoto nacionalno pravo da se ~uvstvuva i narekuva kako Makedonec, negoviot jazik - makedonskiot, teritorijata - Makedonija, negova kultura, tradicii, obi~ai i sli~ni nacionalni osobenosti svojstveni za eden poseben narod, me pottiknaa da se zafatam so prou~uvawe na odnosot i pogledite na Francija i nekoi balkanski sosedi kon Makedonija i Makedoncite. Pritoa, posebno mesto im pridavam na nivnite pogledi kon streme`ot na makedonskiot narod za sozdavawe na svoja dr`avnost niz nacionalnoosloboditelni borbi, vlijanieto na stranskite propagandni i oru`eni dejstva i akcii na sosedite vo zadu{uvawe na nacionalnoosloboditelniot streme`, socijalno-ekonomskata polo`ba i iseluvaweto kako odraz na sevkupnata sostojba vo Makedonija.

Interesot i vlijanieto na Francija za Makedonija i Balkanot po{iroko mo`e da se razgrani~i na pove}e fazi vo koi evoluirale i se intenzivirale posebno kon krajot na minatiot i vo tekot na na{iot vek. Pred sekoj qubopiten istra`uva~ se postavuvaat pra{awa: kolku bila prisutna i kako se zastapuvala Francija za Makeodnija i za ostvaruvaweto na makedonskite nacionalni prava, za sozdavaweto na nejzinata dr`avnost, a posebno zo{to makeadonskiot narod s# do Vtorata svetska vojna ne se zdobi so svoja dr`avnost i samostojnost, koga niz vekovni nacionalnoosloboditelni borbi so sopstveni sili nastojuva{e da ja izvojuva tolku posakuvanata sloboda? Odgovorot na ovie i sli~ni pra{awa treba pred s# da se bara vo spletot na sprotivstavenite interesi i propagandi na sosedite na makedonskiot narod na Balkanot vo minatoto, pa duri i vo sovremenite priliki, koi so potkrepa na nekoi od golemite sili ja zadu{uvaa i ja iskoristuvaa negovata borba za svoi celi, ja prisvojuvaa i za `al do denes s# u{te nekoi ja prisvojuvaat i negiraat negovata samobitnost.

Koga stanuva zbor posebno za Francija, postojnata izvorna dokumentacija go potvrduva vo osnova nejziniot pozitiven interes za Makedonija, naglasuvaj}i ja nejzinata posebnost i posebnosta na Makedoncite kako narod, no toa pove}e e zastapeno vo internite diplomatski komunikacii.

Nezavisno od silnata propagandna dejnost na sosednite balkanski dr`avi vo Makedonija i vo svetot vodena so cel da go “doka`at nivnoto pravo” nad ovaa teritorija i narod, u{te vo vtorata polovina na XIX-ot vek, francuskite diplomatsko-politi~ki i drugi pretstavnici go naglasuvaat soznanieto za posebnsota na makedonskiot narod vo odnos na sosednite balkanski narodi. Pritoa, mu zabele`uvaat na makedonskiot narod za negovata zatvorenost, za koja smetaat deka e “mo`ebi rezultat na stravot da se deklariraat otvoreno za Makedonci”. <Archives diplomatique de Ministere des affaires etrangeres. Nantes, Fond, Etat General des fonds, serie, Monastir (Bitola), vol. 11-14> Ovie francuski soznanija i ocenki se izvle~eni od dokumentacijata vo arhivskiot diplomatski centar vo Nant i Pariz, vo arhivskiot fond “Generalen dr`aven fond”. Spored ovaa francuska dokumentacija, “Makedoncite pore{itelno }e se deklariraat za Makedonci vo prvite dve decenii na HH-ot vek”.<Isto tamu.> i koga ve}e jasno se ozna~uva naselenieto vo Makedonija kako poseben makedonski narod, koj su{tinski se razlikuva spored svoite nacionalni belezi - jazik, teritorija, tradicii, obi~ai i drugi karakteristiki svojstveni za edna posebna nacija, razli~ni od onie na sosedite, se naglasuva deka “Makedoncite izbraa da se razlikuvaat od svoite sosedi i zatoa e apsurdno da se smeta kako {to se pravi so Sofija i Belgrad, deka Makedonija e bugarska ili deka Makedonija e srpska,<Vidi poop{irno: Lazar Lazarov, VMRO niz francuskata dokumentacija. Skopje, ZUMPRES, 1997, s. 9.> a {to se odnesuva do nacionalnosta, “ako pra{ate eden Makedonec za taa rabota, toj sekoga{ odgovara deka e Makedonec i e za sozdavawe na nezavisna Makedonija, ednosavno zatoa {to vo toa gleda re{enie i na~in za osloboduvawe od policiskata tiranija na turskite, srpskite i bugarskite vlasti..., zatoa ova re{enie e najpogodno za da im se stavi kraj na streme`ite i sprotivnostite na sosednite dr`avi kon Makedonija, za{to sopernicite sekoga{ go smetaa makedonskoto naselenie za svoe...”.<Isto tamu.>

Pri~inite za neuspesite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, gledano niz dioptrijata na francuskite diplomatsko-politi~ki, voeni i drugi pretstavnici vo Makedonija i balkanskite dr`avi, se sostojat pred s# vo negativnite vlijanija na propagandnite i zavojuva~kite oru`eni akacii na sosedite nad maakedonskiot narod, a posebno na realnosta {to zad makedonskiot narod ne stoela kako za{titni~ka nekoja od golemite sili. Toa vpro~em, spored ocenkatana francuskiot konzul vo Solun od 12 fevruari 1906 godina, argumentirano go potkrepuva pratenikot vo italijanskiot parlament i minister za nadvore{ni raboti na Italija Fran~esko Gvi~ardini vo proektot “Impresii za Makedonija” (Impressioni di Macedonia), kade gi iznesuva sostojbite vo Makedonija i Balkanot po{iroko, izlo`uvaj}i ja na `estoka kritika evropskata diplomatija, a posebno golemite sili.<Archives diplomatique... Nantes... Fond, Constantinople, serie, E, vol. 154.> Su{tinata na pogledite na Gvi~ardini, spored stojali{teto na francuskiot konzul vo Solun, se sostoi vo nedovolnata zalo`ba na evropskite golemi sili vo spre~uvawe na probivot i dominantnoto vlijanie na Rusija i Avstro-Ungarija, koi ne samo {to se protiv sozdavawe na makedonska dr`ava, tuku naprotiv, i {to sekoja od niv, trgnuvaj}i od sopstvenite interesi, go “zaboravija” postoeweto na makedonskiot narod i negoviot streme` za sozdavawe na svoja dr`ava.<Isto tamu.> Spored Gvi~ardini, sekoja od niv se zasapuva za razli~ni zemji: Rusija za sozdavawe na golema Bugarija so izlez na Egejsko More i Avstro-Ungarija za sozdavawe na nova albanska dr`ava.<Isto tamu.> Italijanskiot diplomat ne go krie svoeto stojali{te za sozdavawe na nova nezavisna dr`ava Albanija, no ja naglasuva neophodnosta od sozdavawe i na nova nezavisna dr`ava Makedonija {to bi se osnovala na prostorot me|u Bugarija, Grcija, Srbija i novosozdadenata dr`ava Albanija. So formirawetona makedonskata dr`ava - Makedonija, spored Gvi~ardini, “taa }e pretstavuva (se misli na Makedonija) sigurnosna tampon zona koja bi zna~ela kraj na sprotivstavenite zavojuva~ki aspiracii na sosednite balkanski dr`avi kon Makedonija i so toa bi se stavilo kraj na voenite sudiri na nemirniot balkanski prostor i bi zavladeal mir na Balkanot”.<Isto tamu.> Ovie stojali{ta vo osnova se aktuelni i odr`livi i za na{ite sovremeni okolnosti.

Identi~ni ocenki i poraki za prezemawe konkretni re{enija vo Makedonija i na Balkanot vo celina, se izneseni ne{to podocna i od strana na francuskiot konzul vo Solun Grajet, vo april 1919 godina koj vo svojot izve{taj pod naslov “Situacijata vo Makedonija”<Isto tamu... Nantes, Fond, Belgrade, serie A, vol. 195. M. Graillet, consul de France a Salonique 1.09. 1919.> ja prika`uva nejzinata voeno-politi~kata i ekonomskaa sostojba i gi iznesuva svoite pogledi i ocenki, naglasuvaj}i deka, “za da se so~uva mirot vo svetot, realno e da se formira edna avtonomna dr`ava - Makedonija, koja }e poslu`i kako tampon me|u Grcija, Albanija, Srbija i Bugarija...”.<Isto tamu.>

Za pravoto na Makedonija na svoj nacionalen `ivot i sozdavawe na sopstvena dr`ava govori francuskiot diplomatski pretstavnik vo [vajcarija vo svojot izve{aj pod naslov “Grupirawe na Makedoncite vo [vajcarija” od 20 septemvri 1918 godina. Toj ja izvestuva francuskata diplomatija deka na 3 septemvri 1918 godina e konstituirano “Makedonsko dru{tvo za nezavisna Makedonija” so svoja programa vo koja osnovnata cel e borbata na Makedoncite za izvojuvawe na svoja nezavisnost i sozdavawe na svoja dr`ava.<Archives diplomatique... Paris, serie Europe Z, sous-serie, Bulgarie, vol. 36.> Za taa cel ova dru{tvo izdade “Proglas do Makedoncite vo [vajcarija” vo koj se podvlekuva deka “sekoj narod ima pravo da `ivee i da bide sloboden i da raspolaga so sebe li~no, {to e prirodno ~ove~ko pravo... Makedonija ne im pripa|a nitu na Bugarite, nitu na Srbite, taa im pripa|a na Makedoncite - Makedonija na Makedoncite...”<Isto tamu.>

Za `al, vistinata za postoeweto na makedonskata nacija kako realnost mo{ne retko dopira{e do me|unarodnata javnost so izvesni isklu~oci koga diplomatskite, voenite, politi~ko-ekonomskite i drugi pretstavnici na Francija kako i na drugite golemi sili treba{e da ostvarat nekoi svoi celi an Balkanot. Taka, kako pobedni~ki sili vo Prvata svetska vojna, Anglija, a posebno Francija, i pokraj tradicionalno dobrite francusko-srpski odnosi {to datiraat od sredinata na XIII-ot vek i bea zna~aen faktor vo sozdavaweto na predvoenoto Kralstvo na SHS, otvoreno se sprotivstavuva na pretenciozniot srpski proekt na nikola Pa{i} za sozdavawe na “golema Srbija” ili na nekakvo pro{ireno srpsko kralstvo. Francija i Anglija zazedoa cvrst stav deka “idnata dr`ava }e bide nitu golema Srbija, nitu Jugoslavija, tuku dr`ava na Srbite, Hrvatite i Slovencite i protiv italijanskata dominacija na Jadranot...”.<Isto tamu... Paris, serie Europe Z, sous-serie Yougoslavie 1918-1940, vol. 44.> (Od 1245 godina, so `enidbata na srpskiot kral Uro{ Nemawi} so francuskata princeza Elena An`ujska, zapo~nuvaat francusko-srpskite zbli`uvawa krunisani ne{to podocna so potpi{uvawe na dogovor za sojuzni{tvo.)<Archives militaire de l'Armee de terre. Vincenne-Paris. Apercu historique sur les rapports entre la France et la Yogoslavie, 7N 3190>

Pokraj drugoto, se postavuva pra{aweto: zo{to Makedonija e izostavena kako nacionalen i dr`avnotvoren verski subjekt od strana na Francija i drugite golemi sili? Sekako, odgvorot treba da se bara pome|u realnosta i mo}ta za vlijanie na golemite sili, a posebno na evropskite koi podocna gi sogledaa sosptvenite propusti vo odnos na nivnata politika kon Balkanot i Makedonija. Taka oficijalnata francuska dokumentacija go naglasuva mnogunacionalniot karakter na Jugoslavija i obespravenosta na oddelni narodi, kako mo`en izvor na me|unacionalni konflikti koi vo sovremenite priliki prerasnaa i vo oru`eni sudiri. Zaslu`uva vnimanie da se naglasi deka niz oficijalnaa dokumentacija na Francija se opfateni i zastapeni site tri dela od Makedonija, tretiraj}i gi niv kako edna integralna celina, ne samo vo geografski tuku i vo etni~ki i op{testvneo-ekonomski pogled. Vakvite sogleduvawa se izrazeni kaj francuskite diplomatski, voeno-politi~ki i ekonomski eksperti koi predviduvaa deka, takvo kakvo {to postoi, Kralstvoto na SHS }e bide kratkotrajno i nabrgu }e se raspadne. Vakvite smeli ocenki i predviduvawa se bazirani vrz solidno fundirani i prodlabo~eni analizi vo koi se potencirani faktorite i pri~inite {to im davaa za pravo istite da gi izvle~at. Me|u niv se izdvojuva nepovolnata vnatre{nopoliti~ka sostojba vo koja se isprepleteni sprotivstavenite interesi na mnogu politi~ki partii, organizacii i grupi, formirani vrz nacionalna, verska i druga osnova, pri {to dominiraat srpsko-hrvatskite antagonizmi, a posebno nepriznavaweto i nacionalnata obespravenost na makedonskiot i crnogorskiot narod.

Trgnuvaj}i od realnosta, francuskata oficijalna dokumentacija naglasuva deka makedonskoto naselenie pretstavuva poseben narod koj su{tinski se razlikuva od negovite sosedi, a osobeno deka nitu Bugarite nitu Srbite nemaat pravo da go prisvojuvaat. Ako e toa taka, se postavuva pra{aweto: zo{to mu se prilepuvaat na makedonskiot narod dodavkite - Ju`nosrbijanci, makedonski Bugari, ako naselenieto ne se ~uvstvuvalo nitu kako bugari, nitu kako Srbi ili Grci, itn., tuku edinstveno kako Makedonci. Taka, spored doverliviot izve{taj od Vtoroto razuznava~ko biro na Francija od juli 1927 godina pod naslov “izvestuvawa za Makedonija i srpsko-makedonskite odnosi - novi tendencii na Makedoncite i promena vo metodite na otporot”<Isto tamu, sign.7 N> 3190, januari 1927 godina, Izvestuvawe za Makedonija Srpsko-makedonskite odnosi - Novi tendencii na Makedoncite vo promena na metodite na otporot.> se naglasuva realnosta deka “nasekade vo Makedonija se formirani dru{tva - polulegalni, nelegalni sred makedonskata mladina, sportski dru{tva itn... pove}e ne se sre}avaat privrzanici za aneksija na Makedonija kon Bugarija”, podvlekuvaj}i go pritoa izdiferenciranoto dominantno makedonsko nacionalno ~uvstvo za svoja makedonska pripadnost i samostojnost: “obi~niot zbor e: nie ne sme nitu Srbi, nitu Bugari, tuku edinstveno Makedonci”,<Isto tamu.> a osobeno naglasenata orientacija deka “Makedonija teba da stane avtonomna vo ramkite jugoslovenskata dr`ava, kako {to e Hrvatska i Slovenija.<Isto tamu.> Za Makedonecot se veli deka e Srbin, no vo su{tina ostanuva Makedonec”.<Isto tamu.>

Najsu{testveno vo ovoj izve{taj e predlogot za korekcija odnosno pro{iruvawe na troimenoto Kralstvo na SHS so ~etvrta konstituenta a toa e Makedonija: “Makedonija treba da stane ramnopravna vo ramkite na jugoslavija kako Hrvatska i Slovenija”.<Isto tamu.> Vo eden drug dokument od francuskiot diplomatski pretstavnik vo Belgrad od 1919 godina se dava zabele{ka zo{to vo Parlamentot na novata dr`ava ne se pretstaveni Makedoncite kako posebna nacionalna individualnost. Postojat mno{tvo takvi dokumenti koi govorat vo potkrepa na makedonskata nacionalna posebnost, me|u koi go izdvojuvame diplomatskiot izve{taj od april 1932 godina pod naslov “Patuvawe vo Ju`na Srbija”, vo koj e zabele`ano: “se narekuva Ju`na Srbija ili nova Srbija, no nikoga{ Makedonija - ime {to Srbite go zabranija”.<Isto tamu, predmet Ju`na Srbija. Vardarska banovina.>

Vo izve{tajot od 1923 godina na univerzitetskiot profesor Reiz do francuskiot minsiter za nadvore{ni raboti Rajmon Poankare pod naslov “Situacijata vo Makedonija - rezultati od anketata na proafesorot Reiz vo Makedonija”,<Archives diplomatique... Paris... serie Z, Eirope, sous-serie Yougoslavie 1918-1929, vol. 68 - Repport de M. Reiss sur la situation en Macedoine.> avtorot vrz nau~na osnova izvlekuva zaklu~oci vo koi ne samo {to ja podvlekuva nacionalnaa posebnost na Makedonija i Makedoncite tuku i dava poddr{ka za nivnoto pravo na dr`avnost i samostojnost. Taka, francuskiot diplomatski pretstavnik vo Belgrad Kleman Simon vo svojata analiza kon izve{tajot na profesor Reiz naglasuva deka “ima vo Makedonija lu|e so bugarsko ~uvstvo, no tie se vo mal broj... ovoj narod (makedonskiot, b.m.) e miren i miroqubiv... najprvin treba da se istakne deka intenzivnata bugarska propaganda se odviva{e preku crkvata i u~ili{teto. Ne treba da se zaboravi deka mnogu Makedonci emigriraa vo Bugarija kade uspeale da zazemat zna~ajni funkcii vo armijata, vo administracijata pa duri i vo vladata. Op{to gledano, Makedoncite se pove{ti i pointeligentni od Bugarite. Vo Srbija tie (Makedoncite, b.m.) se me|u pointeligentnite sredini, no im bilo pote{ko da zazemat zna~ajni mesta vo administracijata... so primena na nasilni sredstva Bugarite go teroriziraa makedonskoto naselenie. Narodot (makedonskiot, b.m. ima strav od Bugarite... mo`e li ovie Makedonci da se transformiraat vo dobri Srbi? Nikako. Kako zaklu~ok se prepora~uva, bidej}i makedonskoto naselenie nema doverba vo Vladata na SHS, treba da ja vrati doverbata kaj ovoj narod. Ako Vladata ne go promeni metodot, idnite izbori }e bidat u{te pote{ki od poslednite”.<Isto tamu... vol. 68> - Izve{taj od 21 januari 1923 - Rezultati od anketata na prof. Reis vo Makedonija.>

Interesni soznanija za Makedonija i Makedoncite iznesuva vo svojot izve{taj od 15. 1. i 20. 5. 1929 godina francuskiot voen ata{e Rozet koj ja analizira politi~ko-ekonomskata sostojba vo Jugoslavija i naglasuva deka “politi~kata kriza” e mo{ne izrazita po {estojanuarskata diktatura, narekuvaj}i ja “kriza vo dr`avata”, a makedonskoto naselenie vo t.n. srpska Makedonija go karakteriziruva kako “indiferentno kon politi~kiot re`im”.<Archives militaire... Vincennne... Vol. 7 N 3188... 20. 05. 1929. > [to se odnesuva za sostojbata na Grcija i nacionalnata struktura na naselenieto, vo ovoj izve{taj se naglasuva deka vo 1929 godina od vkupno 6.200.000 naselenie vo Grcija, 25% otpa|a na razmenata na naselenieto i negovata kolonizacija vo Grcija.<Isto tamu.> Francuskiot voen ata{e vo Sofija vo svojot izve{taj od 10 mart 1930 godina potencira deka “so skore{noto potpi{uvawe na jugoslovensko-bugarskiot dogovor, situacijata vo Makedonija i na jugoslovenko-bugarskata granica se uslo`nuva poradi nere{enoto makedonsko pra{awe”.<Isto tamu, vol. 7 N 2746.. 10.03.1930> Spored iznesenite “preliminarni bele{ki” od francuskoto razuznava~ko Vtoro biro <Isto tamu, vol. 7 N 3196..>

Isto taka zaslu`uva polno vnimanie izve{tajot na francuskiot diplomatski pretstavnik vo Kanada M. Kniht od 1929 godina upateno do francuskoto ministerstvo za nadvore{ni raboti pod naslov “Politi~kite organizacii na Makedoncite vo SAD i Kanada”,<Archives diplomatique... Paris-serie Z Europe, sous-serie Bulgrarie, 1918-1940, vol. 61.> kade toj ne samo {to gi izdvojuva Makedoncite kako posebna nacionalna individualnost tuku go naglasuva nivnoto politi~ko i nacionalno edinstvo i povrzanosta so i za Makedonija, so izrazeni tendencii za svoja nacionalna pripadnost.

Vo izve{tajot na francuskiot ambasador vo Sofija Anri Kanbon pod naslov “Merki na policijaa protiv Makedoncite” od 26. 06. 1930 godina, ispraten do francuskata vlada,<Archives diplomatique... Paris, serie, Societe des Nations. Sous-serie, Secretariet, general vol. 463/4> - Anri Kanabon, Francuski diplomatski pretstavnik vo Sofija, izve{taj “Policiski merki protiv Makedoncite vo Bugarija”, 26. 06. 1930 godina.> se izlo`uvaat bugarskite vlasti na najostri osudi poradi brutalnite policiski merki protiv Makedoncite vo Bugarija, a francuskiot ambasador vo Belgrad vo izve{tajot od 1933 godina naglasuva deka so okupacijata na Makedonija od Srbija, srpskite vlasti zapo~nuvaat so “primena na politika na srbizacija na makedonskoto naselenie koe e staveno nadvor od zakonot”.<Isto tamu... Societe des Nations... vol. 563> - francuski diplomatski pretstavnik vo Belgrad, izve{taj za nacionalnite malcinstva vo Jugoslavija, Belgrad, 26 maj 1933 godina.> Vo ramkite na ova za golemosrpskata politika, spored drugi francuski izvori “Srbizacijata go ostvaruva svoeto delo preku u~ili{teto...”.<Archives militaire... Vol. 7 N 3188...>, izve{taj “za patuvaweto vo Ju`na Srbija”. Belgrad, 15 juni 1928. >

Su{testveno e da se podvle~e deka, kon krajot na Vtorata svetska vojna, makedonskiot narod od Vardarska Makedonija izvojua nacionalna sloboda i sozdade svoja dr`ava vrz osnvoa na odlukite na AVNOJ, a posebno na ASNOM. Zaslu`uva vnimanie da se naglasi deka niz francuskata oficijalna dokumentacija se opfateni i zastapeni site tri dela od integralna Makedonija. Francija neposrendo vo Vtorata svetska vojna preku svojot ambasadot vo Belgrad ima dobar uvid vo situacijata vo Makedonija, a nivniot ambasador bil zadol`en od pretstavnicite na SAD za formirawe na sovetsko-anglo-amerikanska misija so zada~a da ja ispita situacijata vo Makedonija i za razre{uvawe na jugoslovensko-gr~kite teritorijalni problemi. Francuskite diplomatski pretstavnici i drugi eksperti vo svoite izve{tai do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija od noemvri 1945 i oktomvri 1946 godina registrirani pod zaedndi~ki naslov “Makedonija denes i makedonskoto pra{awe” iznesuvaat deka vo Severna Grcija - “Egejska Makedonija `iveat preku 200.000 Makedonci koi imaat literaturen jazik so tradicija i stara kultura”.<Archives diplomatique... Paris... serie Z Europe, sous-serie Yogoslavie, vol. 4.> Francuskiot amabasador vo London Rene Masigli gi iznesuva naporite na gr~kata vlada koja, preku svojot ambasador vo London i pred Forin Ofis, iska`uvaj}i ja svojata voznemirenost od sozdavaweto na makedonskata dr`ava vo ramkite na Jugoslavija i eventualnata opasnost od nejzinoto pro{iruvawe, nastojuvala da go popre~i sozdavaweto na t.n. golema Makedonija.<Isto tamu... <vol. 31,> Izve{taj na francuskiot ambasador vo London Rene Masigli pod naslov “Situacijata vo Makedonija”.>

Od mno{tvoto francuski izvori za Makedonija i Makedoncite go izdvojuvame i izve{tajot na francuskiot pretstavnik vo Istanbul od po~etokot na 1945 godina, vo koj se naglasuva deka “makedonskoto pra{awe predizvikuva poseben interes vo Turcija. Javnoto mislewe vo Turcija gleda so golemo razbirawe na sozdavaweto na edna makedonska dr`ava, avtonomna vo ramkite na jugoslovenskata federacija, a kon problemot na sovetskoto vlijanie na Balkanot javnoto tursko mislewe gleda so nedoverba kako i kon eventualna mo`nost za vleguvawe na Bugarija vo jugoslvoenskata federacija pod sovetsko rakovodstvo bidej}i ovoj mo}en ju`noslovenski blok, pot~inet i pod isklu~ivo vlijanie na Moskva, bi ja naru{il ramnote`ata so drugite balkanski nacii”.<Isto tamu... sous-serie Yougoslavie... vol. 31> Istanbul, po~etok na 1945 godina. a o>>> Interesni soznanija i ocenki za makedonsko-srpskite odnosi i razgrani~uvawa iznesuva [arverijat, francuski minister i чlen na specijalnata komisija na ON za Balkanot koj vo svojot izve{taj od 12 april 1949 godina pod naslov “Jugoslavija ja isklu~uva фakti~kata sostojba i makedonskoto pra{awe” go iska`uva svojot jasen stav vo vrska so fakti~kata sostojba pri “okupacijata na Makedonija od Bugarija 1941 godina, 20.000 Srbi od Makedonija pobegnaa vo Srbija. Srpsko-makedonskata granica trasirana od Germancite po vojnata ostana ista...

Vo vrska so statusot na makedonskiot narod i ostvaruvawetona negovite nacionalni prava vo Grcija mo{ne objektivni se gledi{tata na francuskiot ambasador vo Jugoslavija @or` Ato, koj vo svojot izve{taj od 10 april 1947 godina, pod naslov “Razgovor so general Markos”, govori i za neposrednite celi na demokratskata armija, spored general Markos “demokratskata armija }e ja zavr{i svojata misija samo toga{ koga zemjata }e bide nezavisna i koga slobodata i pravdata }e se vospostavat”.<Isto tamu... sous-serie, Greece, vol. 28.> [to se odnesuva do pra{aweto na makedonskiot narod od Egejska Makedonija, general Markos e jasen: “Narodnoosloboditelniot front (NOF) e politi~ka orgnaizacija na Makedoncite vo Egejska Makedonija, toa e EAM za Makedoncite. Toj e pretstavnik na EAM i se bori za istite celi... Makedoncite vo Grcija bea `rtvi na naju`asen teror. Za vreme na fa{isti~kata okupacija tie (Makedoncite, b.m. zedoa masovno u~estvo vo borbata za osloboduvawe na gr~kiot narod, so heroi kako Ivan Trnovski. Posle dogovorot vo Varkiza, ELAS go ostavi oru`jeto, monarhistite gi koncentriraa site svoi sili protiv Makedoncite so namera da gi istrebat. Bea uni{teni site sela vo Makedonija. Onie koi ne uspeaja da se spasat, da prebegnat na sosednata jugoslovenska teritorija, bea zatvoreni, izma~uvani, deportirani ili ubieni. Pred vojnata (Vtorata svetska vojna, b.m.) Makedoncite ne bea tretirani ramnopravno od Grcite. Im se zabranuva{e nivniot jazik, nivnata istorija, nivnoto {koluvawe. Gr~kite imperijalisti so nivnite idei za golema Grcija nastojuvaa da gi denacionaliziraat Makedoncite. Za kuso vreme od vladeeweto na EAM po vojnata, Makedoncite gi dobija site nacionalni prava. Tie osnovaa makedonski u~ili{ta na sopstven makedonski jazik, manifestiraj}i ja svojata nacionalna svest vo sekoj pogled. Denes Makedoncite se borat so Grcite za ostvaruvawe na nivnite nacionalni i gra|anski prava”.<Isto tamu... sign. 28.>

Francuskite rakovodni dr`avni strukturi preku svoite voeno-politi~ki, diplomatski i drugi pretstavnici posvetuvaa posebno vnimanie na Balkanot davaj}i im centralno mesto na jugoslavija i Makedonija vo tie ramki. Taka, na Konferencijata od 18 mart 1949 godina odr`ana pod pretsedatelstvo na dr`avniot sekretar na Pretsedatelstvoto na Sovetot, prisustvuvale rakovoditelite na narodnata odbrana i nacionalnata bezbednost na Francija, za nadvore{ni raboti, na vozdu{nite i pomorskite sili i nivnite vtori razuznava~ki biroa, a se diskutiralo po edinstvenata to~ka na dnevniot red. Situacijata na Balkanot okolu problemot na Jugoslavija.<Isto tamu... sous-serie, Yougoslavie (1944-1949) vol. 38.> Na ovaa Konferencija, spored Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija, “aktivnostite na SSSR i nivnite sateliti protiv Tito i Jugoslavija, obidite za konstituirawe na obedineta Makedonija, akcijata na gr~kite vostanici - se glavnite temi”.<Isto tamu...> Osnovnata cel na ovaa Konferencija e - kakoda <201> se pomgone na Jugoslavija vo nejzinata za{tita od SSSR i negovite sateliti, ne samo vo odbranata na zemjata, a posebno kako da se onevozmo`i prodiraweto na ruskoto vlijanie na Balkanot i sozdavaweto na obedineta Makedonija.

Vo ramkite na francuskiot interes za Jugoslavija, Makedonija ima centralno mesto, pred s# poradi nejzinata razdelenost me|u balkanskite dr`avi i nejzinoto geografsko i strate{ko zna~ewe na Balkanot. Na Konferencijata se istaknuva deka kako region, “Makedonija e politi~ki razdelena me|u: Jugoslavija (gorniot basen na rekata Vardar so 800.000 `iteli), Grcija (dolniot basen na rekata Vardar iStruma so 500.000 Makedonci izme{ani so eden milion Grci), Bugarija (Pirinska Makedonija, 400.000 `iteli plus 200.000 Makedonci vo regionot na Burgas)... Makedonija e opsednata so nastojuvaweto za ostvaruvawe na idejata za povtorno obedinuvawe i nezavisnost i vo sekoj od nejzinite delovi postoi raspolo`enie za site avanturi... SSSR vo svojata nacionalisti~ka politika go favorizira{e povtornoto obedinuvawe na nova Makedonija, pred da poslu`i kako centar na eadna federacija na Ju`nite Sloveni. Te{kotijata se sostoe{e vo dvojnata potreba, za priklu~uvawe na Egejska Makedonija kon dvata drugi delai da se usoglasi kako nadomest na Bugarija so gr~ka-Trakija... navistina, Bugarija nastojuva{e da ja napu{ti idejata na svojata tradicionalna ekspanzija kon Makedonija i da ja prifati prvenstvneo jugoslovenska Makedonija, kako kulturen centar za zaeadni~ka Makedonija. Sepak, vo avgust 1947 godina na Bled, Tito i Dimitrov potpi{aa dogovor za obedinuvawe na Makedoncite vo edna federativna repbulika priklu~ena kon Jugoslavija, a Bugarija da ja dobie kako kompenzacija Trakija, Dede Aga~... navistina idejata za edna golema Makedonija ostana da `ivee vo du{ata na narodot... Kongresot na makedonskata Komunisti~ka partija vo Skopje vo dekemvri 1948 godina go istakna toa, no Tito ne mo`e{e da ja realizira idejata za golema Makedonija ov svoja polza, poradi neprijatelstvoto na Moskva i nejzinite sateliti, da ne im se otstapuva Grcija na zapadnite zemji... nacionalizmot na Markos e osuden zatoa {to se sprotivstavuva{e na ovoj proekt za golema Makedonija..., sepak, jugoslovenskata pomo{ na ovie buntovnici ne e prekinata celosno..., pred izvesno vreme (od 1946 godina pred i po odr`uvaweto na Pariskata mirovna konferencija - b.m.) od gr~ka strana se naglasi idejata za podelba na Albanija. Se ~ini, likvidacijata na Markos e vo izvesna smisla rezultat na stravot na Sovetite od tajniot dogovor me|u Tito i Markos, i e paralelen na Sojuzot - Belgrad-Atina, no jugoslovenskata granica izgleda s# pove}e i pove}e se zatvora za pobunetite”.<Isto tamu...>

Postoi obemna istra`ena i neistra`ena arhivska dokumentacija od francuska proviniencija koja se odnesuva na Makedonija. Vrz osnvoa na moite dosega{ni istra`uvawa, moja ocenka e deka niz ovaa dokumentacija se provlekuva i bi rekol preovladuva stanovi{teto za prifa}awe na edna realnost koja ne mo`ela da se negira ili zaobikoli, celosno e prifatena vistinata za jasno oformenoto makeadonsko nacionalno ~uvstvo sred makedonskiot narod, za negovata samobitnost i nacioanlna posebnost zasnovana vrz posebnosta na jazikot, teritorijata, obi~aite, tradiciite, kulturata i drugi nacionalni belezi svojstveni za eden poseben nacionalen identitet.

Ovde zaslu`uva vnimanie da se izdvoi izvestuvaweto na francuskiot ambasador vo Moskva od 15 dekemvri 1949 godina kade stoi: “Makedoncite od Pirinska Makedonija gi imaat osnovnite nacionalni i kulturni prava a vo Grcija ne samo {to nemaat nikakvi nacionalni prava tuku nemaat pravo da go zboruvaat ni svojot maj~in jazik”.<Isto tamu... sign. 103 (Makedonija).>

Zadocnetoto priznavawe na makedonskata nacija i na potrebata od sozdavawe nejzina samostojna dr`ava se rezultat na mnogute vnatre{ni i nadvore{ni faktori i proizleguva od objektivni i subjektivni okolnosti. pred s# od razbienoto makedonsko edinstvo, razoruva~kata mo} na propagandnata dejnost i oru`enite akcii na sosednite dr`avi vo Makedonija, nemaweto poddr{ka barem kaj nekoi od golemite sili, {to ne e slu~aj so drugite pomali sosedni balkanski naordi, i sl. Spored na{a ocenka, od site navedeni i drugi okolnosti, kako osnoven negativne faktor koj ostavi najdlaboki tragi, od site sosedni balkanski dra`vi se izdvojuva Bugarija so nejzinata mo{ne razviena i raznovidna propagandna i oru`ena dejnost, koja be{e proniknala vo site sferi na op{testveniot `ivot vo Makedonija, a pred s# peku u~ili{tata, crkvite, oru`enite akcii vo Makedonija i drugo).

2. Op{testveno-ekonomskata polo`ba vo Makedonija i iseluvaweto na Makedonija

Пrvite pomasovni iseluvawa na Makedoncite od Makedonija zapo~nuvaat vo <XIX>-ot vek i tie, spored soznanijata na francuskite pretstavnici vo Makedonija i sosednite balkanski dr`avi, se rezultat na nepodnoslivata ekonomsko-politi~ka i sigurnosno-bezbednosna polo`ba pod turskiot re`im. Svirepoto zadu{uvawe na Ilindenskoto vostanie i negoviot vrv - Kru{evskata republika kako prva Republika na Balkanot, od strana na nadmonata turska vojska predizvika katastrofalni posledici za idninata na Makedonija i makeadonskiot narod. Niz francuskata dokumentacija od toj period mo{ne pregledno se izneseni masovnite opo`aruvawa na naselbi, kole`i i ubistva na mesnoto makedonsko naselenie vo cela Makedonija. Otprvin makedoncite se iseluvale vo sosednite balkanski zemji a potoa, osobeno po Ilindenskoto vostanie, i vo pove}e evropski i prekuokeanski zemji “bez nade` za vra}awe” - kako {to naglasuvaat francuskite izvori. Spored francuskata dokumentacija, makedonski kolonii se vospostaveni, vo Kanada, SAD, Avstaralija, Argentina, Ungarija i drugi zemji.<Archives diplomatique... Nantes... Fond, Etat General des fonds, serie Skopje, vol. 9.> U{te poargumentirani i mo{ne precizni soznanija za iseluvaweto na Makedoncite se iznesuvaat vo francuskata arhivska dokumentacija vo serijata Monastir (Bitola) od 26-ti juli 1907 godina. “...emigracijata na Makedoncite vo Severna i Ju`na Amerika vo poslednive godini (po Ilindenskoto vostanie do 1907 godina - b.m.) zema s# pogolemi razmeri i pretstavuva zakana i vistinska opasnost za ovoj region, posebno vo ekonomski pogled..., spored sigurni izvestuvawa, brojkata na makedonskata emigracija do denes (1907 godina - b.m.) iznesuva 75.000 lica... od koi sega 300 senao|aat vo Argentina, 1000 vo Teksas, 10.000 vo Kanada...”<Isto tamu...serie Monastir, vol. 13.>

Iseluvaweto na Makedoncite od svojata zemja dobi zasileni dimenzii vo periodot po delbite na Makedonija vo Balkanskite i Prvata svetska vojna, {to spored soznanijata na francuskite i Prvata svetska vojna, {to spored soznanijata na francuskite pretstavnici e rezultat pred s# na nepodnoslivata politi~ko-ekonomska, socijalna i bezbednostna polo`ba na makedonskoto naselenie. Spored franucskiot ambasador vo Kanada Kniht, od fevruari 1929 godina makedoncite me|usebno se povrzani preku raznovidni politi~ki organizacii, kulturni i sporrtski dru{tva od site tri dela na Makedonija, od koi 60% od Pirinska Makedonija.<Archives diplomatique... Paris. Serie Z Europe, sous-serie, Bulgarie 1918-1940, vol.62.>

Me|u pri~inite za iseluvaweto od Makedonija, pokraj nepodnoslivata socijalno-ekonomska i nepovolnata bezbednosna polo`ba na makeadonskoto naselenie, niz francuskata dokumentacija se naglasuva i sproveduvanata kolonizacija ov site tri dela od podelena Makedonija. Taka francuskite pretstavnici naveduvaat deka “od 1919 do 31 mart 1924 godina vo srpska Makedonija se podeleni 118.000 hektari obrabotliva zemja na 8.000 semejstva so okolu 70.000 lica novodojdenci od srpsko-crnogorsko poteklo, kolonizirani vo Makedonija.<Lazar Lazarov, VMRO niz francuskata diplomatija. Skopje, ZUMPRES, 1997, s. 115.>

Pri sproveduvanata kolonizacija od strana na srpskite vlasti vo Makedonija po Prvata svetska vojna, srpskite i crnogorskite doselenici, pokraj dobivaweto na plodna obrabotliva zemja, dobivaa i povolni krediti od zemjodelskata banka so 1% kamata. Mo{ne slikovito i realno e iznesena ekonomsko-socijalnata polo`ba na makedonskoto naselenie vo izve{tajot na francuskiot konzul vo Skopje od 5 septemvri 1932 godina pod naslov “Ekonomskata situacija vo Vardarskata Banovina”, pri{to se naglasuva deka “ekonomskata sostojba vo Vardarska Banovina e mnogu seriozna. Mnogu faktori vlijaeja za toa, no osnovnite se: selanite dobija eden moratorium od {est meseci da gi platat svoite dolgovi i trgovcite gi odbivaat novite krediti, {to zna~i celosna stagnacija na rabotite. Pogolemiot del od trgovcite gi zagubija i malkute pari {to gi imaa. Cenata na `itaricite i drugite zemjodelski proizvodi ne samo {to opa|a, tuku ne mo`e da se najdat kupuva~i. Opiumot pretstavuva najgolemo bogatstvo na ovoj region, koj vo 1928 godina vrede{e 1200 dinari za kilogram, a sega ne vredi pove}e od 300 dinari za kilogram i duri za nego nema kupuva~i. Danocite naglo se zgolemija... pazarot celosno e zamren i nikakva trgovska transakcija ne e mo`na. Selanecot, za da kupi 2 kilogrami {e}er, e prinuden da prodade 30 kilogrami `ito...”.<Archives diplomatique... Paris, serie Z Europe, sous-serie Yogoslavie 1930-1940, vol. 195/6.>

Spored francuski izvori od diplomatskiot arhiv, pri t.n. razmena na naselenieto sprovedena od 1918 do 1924 godina, samo do krajot na 1922 godina, so tendencija da se izmeni etni~kata struktura na naselenieto, vo Grcija se naseleni 868.186 lica - Grci od koi 47.170 vo Tesalija, 55.659 vo Peloponez, a 296.823 lica vo Makedonija, 80.619 vo Trakija i 37.128 vo Epir.<Archives diplomatique... Nantes, Fond, Salonique, serie B, vol. 24 (echange des populations 1918-1924).>

Spored pretsedatelot na Sovetot na ministrite za nadvore{ni raboti na Francija, vo 1924 godina (mart) brojot na Makedoncite vo Bugarija iznesuva 500.000, a spored tursko-bugarskiot dogovor od 15 oktomvri 1923 godina se naglasuva deka “1.200.000 Makedonci se narekuvaat kako Makedonci, a ne bugarski Makedonci i se zalagaat za sozdavawe na avtonomna Makedonija”.<isto tamu... Nantes, Fond, Roma, serie A, vol. 547, Paris, 15. H. 1923.>

Pokraj nepodnoslivata ekonomsko-socijalna polo`ba vo Makeodnija, spored ocenkite na francuskiot diplomatski pretstavnik vo Belgrad Rajmon Bruger izneseni vo negoviot izve{taj od 16 oktomvri 1939 godina pod naslov “Reperkusiite od aktuelnata situacija vo makedonia” (ispraten do Eduard Daladje - pretsedatelna Sovetot na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija), se naglasuva deka “Makedoncite vedna{ po vojnata (se misli na Prvata svetska vojna - B.m. bea objekt na edna politi~ka srbizacija...”.<Archives diplomatique... Paris, serie Z Europe, sous-serie Yougoslavie 1918-1940, vol.167.>

Kon krajot i neposrendo po Vtorata svetska vojna iseluvaweto na Makedoncite prodol`i so nesmaleno tempo. Kako za predvoeniot taka i za paovoeniot period, od site tri dela na Makedonija najmnogu se iseluvale Makedoncite od egejskiot del na integralna Makedonija. Spored izve{tajot na francuskiot konzul od Solun Parmentite od 27 fevruari 1952 godina pod naslov “Gr~ko-makedonskite odnosi”, “podolgo vreme e zasilen procesot na napu{tawe na Egejska Makedonija od Makedonci vo evropskite i prekuokeanskite zemji. Makedoncite nemaat vo Grcija ni elementarni prava, zatoa {to ne se Srbi ili Hrvati”.<Isto tamu... Paris, serie, Commision speciale des Nations Unis pour les Balkans, vol.201-203.> Sli~ni i konkretni uka`uvawa iznesuva posebno francuskiot ambasador vo Belgrad Filip Bodet vo svojot izve{taj od 6 noemvri 1954 godina, naglasuvaj}i deka vo tekot na Gra|anskata vojna vo Grcija (1945-1949 - b.m.) 25.000 Makedonci od Egejska Makedonija gi napu{tija svoite ogni{ta i prebegaa vo Jugoslavija” od niv 25.000 vo NR Makedonija a vkupniot broj begalci od Grcija, spored [arverijat - ~len na Specijalnata komisija na ON za Balkanot, soop{ten vo izve{tajot od 13 maj 1949 godina, iznesuva 552.000 begalci*, od koi od Makedonija bile 232.000.<isto tamu... vol. 201.> Na mestata od progonetite Makedonci od Egejska Makedonija, kon krajot i neposrendo po Vtorata svetska vojna, spored ocenkite na francuskiot ambasador vo Grcija @an Baelen izneseni vo izve{tajot pod nalsov “Pozicijata na Grcija vo makedonskoto pra{awe” od 12 april 1945 godina, gr~kite vlasti doselija i “ja koloniziraa gr~ka Makedonija so gr~ki begalci od Mala Azija”.<Archives diplomatique... Paris... serie z Europe, sous-serie Yougoslavie 1944-1949, vol. 31.> [to se odnesuva do nacionalnata pripadnost na makedonskiot narod, istiot francuski pretstavnik Baelen go naglasuva jasniot gr~ki stav deka “za Grcija ne postoi makedonska nacionalnost - mo`ebi postoi eden makedosnki dijalekt koj e smesa od site sosedni jazici {to gi zboruvaat `itelite vo Makedonija...”.<Isto tamu.>

Nezavisno do koj stepen diplomatskite pretstavnici na Francija vo Makedonija i vo balkanskite dr`avi proniknale do vistinskite sostojbi za statusot, polo`bata i ostvarenosta na nacionalnite prava na Makedoncite vo sosednite zemji (Bugarija, Grcija i Albanija), od istra`enite dokumenti proizleguva deka Francija gi sogledala i go naglasuva kaj Makedoncite s# posilniot podem na nivnoto nacionalno ~uvstvo. Vo dokumentacijata se istaknuva i posebnosta na Makedonija i na makedonskiot narod, a vo oddelni periodi se opravduva i poddr`uva borbata na makedonskiot narod za sozdavawe svoja dr`avnost i samostojnost.

G L A V A V T O R A

OP[TESTVENO-EKONOMSKATA I POLITI^KATA SOSTOJBA VO MAKEDONIJA I OBIDITE ZA OBEDINUVAWE

Geografskata mestopolo`ba i prirodnite resursi na Makedonija i Balkanot vo celina otsekoga{ bile privle~na cel na golemite sili za ovoj del na Evropa. Taa nivna “zainteresiranost” osobeno dojde do izraz vo prvata polovina na na{iot vek, koga apetitite, osobeno na golemite imperijalisti~ki sili - germanski, angliski, francuski, italijanski, kako i nivnite magnati, naglo porasnaa kon Balkanot - toj klu~ na Evropa za politi~ko-ekonomskata i voena ekspanzija na jugoistok od Evropa i Mediteranot. Poradi ovie okolnosti, celta na sekoja od navedenite imperijalisti~ki sili be{e da gi zacvrsti i zgolemi poziciite na Balkanot, {to }e im poslu`i kako otsko~na {tica za zgolemuvawe na svoeto vlijanie i kontrola nad Srednozemno More i Jugoisti~na Evropa. Za da gi ostvarat svoite takvi aspiracii, tie go sproveduvaat poznatiot politi~ko-diplomatski princip <divide et impera> (razdeli i vladej), so {to uspeaja ne samo da sozdadat jaz me|u malite balkanski narodi, tuku i da ja razgorat nivnata me|unacionalna omraza, i {to e najsu{testveno da gi pretvorat vo poslu`no orudie na nivnata zavojuva~ka politika. Golemite sili svojata vakva politika mo{ne ve{to ja sproveduvaa pod maskata na naezavisnost na balkanskite narodi, naso~uvaj}i gi kon me|usebni politi~ki i voeni konfrontacii. Pokonkretno re~eno, iskustvoto poka`a prakti~no deka osnoven izvor na sprotivnostite me|u Jugoslavija i Bugarija be{e nepravednoto teritorijalno razgrani~uvawe me|u ovie dve zemji na {teta na Makedonija i makedonskiot narod. Toa najdobro se gleda od voenite sudiri {to nastanaa za relativno kuso vreme, a posebno od 1885, 1913, 1915 i 1941-1944 godina, pri {to “Ve~nata rana vo politikata na Bugarija e makedonskoto pra{awe. Makedoncite smetaat i sekoga{ nastojuvaat da ja povratat svojata nezavisnost i sekoga{ se protivat na bugarsko-srpskoto zbli`uvawe”.<Archives militaire... Vincenne-Paris... vol. 4 N 388.>

Neposredno po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna nastanuvaat kvalitativni promeni vo egzistencijata na Makedonija i na makeodnskiot narod. Vo taa smisla, mo{ne su{testveno e da se podvle~e deka u{te vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna be{e obezbedena nezavisnosta i nacionalniot suverenitet na Makedonija i na makedonskiot narod od vardarskiot del vo jugoslovenskata federativna zaednica. Taka, u{te kon krajot na juli i po~etokot na avgust 1944 godina, francuskoto voeno izvestitelno Vtoro biro go najavuva ra|aweto na novata makedonska dr`ava: “nova makedonska dr`ava se sozdava vo srceto na Balkanot so glaven grad Skopje stop... te{ko e da se znae kade zapo~nuva i kade zavr{uva Makedonija... bidej}i ima jugoslovenska Makedonija, bugarska Makedonija i gr~ka Makedonija stop... ima, sepak, edna Makedonija i Makedonci... pretstavnicite na makedonskiot narod se sobraa da ja osnovaat nivnata dr`ava i sozdavaweto na makedonskata dr`ava }e ima direktni posledici da se zakopa voenata sekira me|u Bugarite i Jugoslovenite stop”.<Isto tamu... Izve{taj od avgust 1944 godina.> Taka, makedonskiot narod odnapred znae{e zo{to se bori i ni{to ne be{e ostaveno na stihijata, odnosno za negovata sudbina da se re{ava “podocna i vo podobri vremiwa”. Dr`avnopravniot status, nezavisnosta i suverenitetot na makedonskiot narod so odlukite na AVNOJ a posebno na ASNOM se sankcionirani u{te vo tekot na osloboditelnata vojna. Za ovie novonastanati promeni, francuskiot diplomatski pretstavnik vo Atina @an Baelen ja izvestuva svojata vlada vo Pariz, naglasuvaj}i deka “za sozdavaweot na makedonskata dr`va e re{eno vo Jajce vo noemvri 1943 godina, a dr`avnotvorniot akt (na makedonskata dr`ava - b.m.) e od 2 avgust 1944 godina. Vo vrska so sozdavaweto na makedonskata dr`ava vo ramkite na jugoslovenskata federacija se prenesuvaat izvadoci od reakciite na bugarskite oficijalni pretstavnici vo bugarskiot pe~at “Svoboda” i “Utro” i od Radio-Sofija, kade se naglasuva deka ovoj ~in pretstavuva “istoriski nastan od najgolemo zna~ewe” za da se soo~uva mirot na Balkanot, a za Ote~estveniot front na Bugarija, sozdavaweto na makedonskata dr`ava pretstavuva definitiven i kone~en udar na idejata za golema Bugarija... Ovaa makedonska nacionalna svest samata e sposobna da gi zacvrsti raznite nacionalni eksponenti vo eden blok... Prvoto makedonsko nacionalno sobranie vo imeto na makedonskiot narod ja proklamira makedonskata dr`ava kako konstitutiven ~len, ramnopraven vo novata jugoslovenska demokratska zaednica...”<Archives diplomatique... Paris... sous-serie, Yougoslavie, vol. 31.> Izve{taj na francuskiot diplomatski pretstavnik vo Atina, 29 dekemvri 1944 godina.> Vpro~em, vistinata za ra|aweto na novata makedonska dr`ava u{te vo tekot na vojnata ja znaeja i golemite sili, bidej}i nivnite pretstavnici na voenite misii (na SAD, sovetskiot Sojuz i Anglija) prisustvuvaa na inaugurativnata sednica na Makedonskoto sobranie, na koe “se prifatija pove}e merki za rekonstrukcija na Makedonija. Izrazeno e zadovolstvo od otvoraweto na u~ili{ta na makedonski jazik vo cela Makedonija i najaveno e otvoraweto na Univerzitetot vo Skopje... izbrani se kako nadvore{ni po~esni pretsedateli ^er~il, Ruzvelt, Stalin i Tito...”<Archives militaire... vol. 4 N 388, dosie 10, izve{taj od 4. 01. 1945 g.>

So odlukite na zasedanieto na ASNOM, ustavnotvorno se ostvarija vekovnite streme`i na makedonskiot narod za samostojnost i nacionalen `ivot i be{e ovozmo`en razvitok na sopstvenata nacionalna dr`ava. Ovie odluki se od presvrtno istorisko zna~ewe za Makedonija i makedonskiot narod, bidej}i ja izmenija nivnata vekovna polo`ba i od istoriski objekt stanaa istoriski subjekt. Makedonskoot narod so {to se zdobi so pravoto sam da re{ava za svojata sudbina i da ja naso~uva svojata egzistencija, i {to e najzna~ajno toj gi neutralizira i gi zgasna zavojuva~kite apetiti na negovite sosedi, no istovremeno toa niv gi voznemiri bidej}i, kako {to istaknuva francuskata misija smestena vo London vo esenta 1944 godina, “.. Ovaa zemja pred da figurira me|u {este dr`avi {to ja osnovaat jugoslovenskata federacija, bi mo`elo da se ka`e deka... eden del od bugarska Makedonija, ~ii `iteli sakaat da se obedinat so nivnite sonarodnici od Jugoslavija, i bi trebalo da bide priklu~ena vo Federacijata (jugoslovenskata, b.m.)..., gr~kata vlada bi se voznemirila od ovie tendencii od koi bi se skicirala edna pogolema Makedonija... Ovoj incident bi mo`el da predizvika voznemirenost, britanskata vlada gi osuduva aferite na Jugoslovenite... Grcite se dosta zbrkani od samite sebesi i bez makedonskoto pra{awe...”<Archives diplomatique... Paris... serie Z Europe, sous-serie, Yougoslavie, vol. 37> - francuska misija akreditirana vo London, 24 noemvri 1944 godina “mnogu tajno” do francuskiot minister za nadvore{ni raboti - Pariz.>

[to se odnesuva do karakterot na dr`avnoto ureduvawe na pretstojnata Nova Jugoslavija u{te vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo koja se soglasi dobrovolno da pristapi i makedonskiot narod, mo{ne definirana ocenka i vizija izznese J. B. Tito vo esenta 1944 godina vo intervjuto na mar{al Tito i Kimon Georgiev (toga{en premier na Bugarija, b.m.): “nova Federatuvna Jugoslavija gi opfa}a {este federalni edinici: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Bosna i Hercegovina i Crna Gora, a nekoi regioni kako Vojvodina }e imaat svoja avtonomija vo sostavot na edna federalna edinica. Sekoja federalna edinica }e ima svoja nacionalna vlada, a Federativna Jugoslavija }e ima svoja vlada i edno konstitutivno sobranie {to }e bide izbrano vedna{ po osloboduvaweto. Jugoslavija }e se zastapuva za zbli`uvawe i sorabotka so balkanskite sosedi, na prvo mesto so Bugarija... kako garancija protiv site konflikti na Balkanot”.<Isto tamu... vol. 31.. London 16 septemvri 1944 godina do ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija - Pariz.>

Francuskata misija akreditirana vo London napravi analiza na Titovata koncepcija i namerite za sozdavawe na novata jugoslovenska Federacija i za inkorporirawe na novata makedonska dr`ava vo nea: “makedonskata dr`ava e edna od {este dr`avi spored programata na Tito... {to ja so~inuvaat nova Federalna Jugoslavija... sozdavaweto na oabedineta Makedonija izgleda mo`e da bide prviot zna~aen preduslov za zbli`uvawe na Jugoslavija i Bugarija... Makedonija od site regioni na Jugoslavija e onoj kade komunizmot ima najsilna pozicija. Nivnoto naselenie (makedonskoto - b.m.) e ugnetuvano so vekovi od Turcite, a potaoa i od negovite razni “osloboditeli”..., no za Makedoncite nivnata zemja opfa}a delovi od bugarskite i gr~kite teritorii a za vistinski glaven grad go smetaat Solun...”.<Isto tamu... vol. 33... Francuska misija smestena vo London, 14 dekemvri 1944 godina, Izve{taj pod naslov “Makedonskata dr`ava” do @or` Bido - minister za nadvore{ni raboti na Francija.>

So osloboduvaweto na Makedonija, politi~kiot `ivot vo ovaa federalna edinica se odviva{e vo znakot na op{tite sfa}awa deka federalniot status na Makedonija vo Jugoslavija pretstavuva mo`nost i zna~aen oblik na nacionalna samostojnost. Prakti~no i formalnaa detronizacija na noemvriskite izbori od 1945 godina za Ustavotvornoto sobranie na Jugoslavija gi opredeluva{e Makedoncite kon zacvrstuvawe na uveruvaweto deka sudbinata na makedonskiot narod vo novosozdadenata situacija e zagarantirana. Manifestaciite so sprotivni politi~ki raspolo`enija imaa sekundarno zna~ewe i bea bez vlijanie na stabilnosta na novata narodna vlast proizlezena od vojata, bidej}i procentot na dadenite glasovi za nea na izborite se dvi`e{e od 98% do 99%.<Vidi poop{irno za rezultatite od izborite za Ustavotvornoto sobranie na Jugoslavija kaj Lazar Lazarov, Op{testveno-politi~kite organizacii vo obnovata i izgradbata na NR Makedonija 1944-1948, Skopje, INI, 1979, istiot avtor, Op{testveno-ekonomskiot razvoj na NR Makedonija 1944-1957. Skopje, INI, 1988.> Me|utoa, ovie izborni rezultati, spored analizite na francuskite pretstavnici, se stavaat pod golem znak na somnevawe, odnosno tie se nevozmo`ni vo edna mnogunacionalna Federacija na antagonisti~ki sprotivstaveni politi~ki struewa: “brojkata od 98% i 99% glasa~i za Vladata na Tito izgleda sme{no, bidej}i e kontradiktorna so brojnite zatvorawa poradi politi~ki motivi ili bez motivi, so policiskite merki...”.<Archives diplomatique... Paris... sous-serie Yougoslavie 1944-1949, vol. 20 - izve{taj - “Vnatre{nata situacija vo Jugoslavija spored najnovi izvestuvawa”.>

Sekako deka ima{e raznovidni politi~ki struewa kon krajot i neposredno po osloboduvaweto pri {to bea iznesuvani razni stojali{ta i ocenki vo koi osporuvan demokratskiot karakter na vlasta, deka taa e vremena i preodna, za{to Makedonija ne e samostojna dr`ava, otpori so motiv - odime na Solun, a ne na Sremskiot front, nezadovolstvo od snabduvaweto so prehranbeni i drugi namirnici na naselenieto (kako na primer vo Bitola i drugi mesta), kriti~ko odnesuvawe kon dr`avniot aparat, koj navistina vo osnova be{e nedostatno iskusen, obrazovan i opiten. Me|utoa, takvite sprotivni otpori ne bea od golem razmer i ne pretstavuvaa mo}en faktor koj mo`e da go sru{i politi~koto edinstvo na novata makedonska federalna dra`va koja se grade{e vo ramkite na jugoslovenskata federacija.

1. Sostojbata na nacionalnite i drugite prava na Makedoncite vo Pirinska Makedonija

So doa|aweto na sovetskata Crvena armija na Balkanot i po soboruvaweto na fa{isti~kiot re`im vo Bugarija na 9 septemvri 1944 godina, nastapi procesot na likvidacija na fa{isti~kata vlast, a vrz nejzinite urnatini se izgraduva{e novata ote~estvenofrontovska vlast. Se postavuva pra{aweto: dali navistina i su{tinski e mo`no preku no} da se izvr{at koreniti promeni bez da se izvle~at nekoi elementi i posledici od prethodniot re`im? Toa e slo`en proces na promeni, opravdano reagira francuskiot diplomatski pretstavnik vo Ankara, Arduin vo svojot izve{taj do francuskata vlada od 30 septemvri 1944 godina, i naglasuva deka i po dr`avnito udar od 9 septemvri mnogu rakovodni bugarski li~nosti “prodol`uvaat da sorabotuvaat so Germanija. Me|u najpoznatite se Do~o Hristov - stariot minister za vnatre{ni raboti, pa za komunikacii Rodoslavov, general Stojanov - komandant na Prvata sofiska divizija, stariot pretsedatel na Sovetot Cankov - fanatiziran privrzanik na Hitleroviot re`im... Gabrovski - stariot minister za vnatre{ni raboti od kabinetot na Filov i odgovoren za merkite protiv Evreite...”.<Isto tamu... sous-serie Turquie 1944-1960, vol. 29 Ankara, 30. 09. 1994 godina. Izve{taj na francuskiot ambasador vo Turcija Arduin do francuskiot minister za nadvore{ni raboti @or` Bido - Pariz.>

[to se odnesuva do jugoslovensko-bugarskite dr`avnopartiski odnosi i stavovi po pra{aweto za nacionalnite prava na makedonskiot narod od pirinskiot dle na Makedonija, su{testveno e da se podvle~e deka tie od pove}e aspekti se raznovidni po svojot karakter i evoluirale vo oddelni periodi. Vo stavovite na BRP(k) sprema nacionalnite prava na makedonskiot narod vo periodot neposredno po Vtorata svetska vojna se zabele`uva osetno evoluirawe i vo osnova mo`e da se sogledaat tri osnovni fazi koi bitno se razlikuvaat. Imeno, prvata faza, koja prakti~no zapo~na od 9 septemvri 1944 godina, odnosno so doa|aweto na novata ote~estvena vlast, a trae{e do polovinaa na 1945 godina. Toa e kratok, no mo{ne zna~aen period na stabilizacija na vnatre{nopoliti~kiot sistem na novata narodna vlast, sozdaden po soboruvaweto na vlasta na fa{isti~ka carska Bugarija. Vo toj kus vremenski period bea o~igledni naporite na bugarska strana za normalizacija na odnosite so Makedonija i Jugoslavija vo celina i imaa pravilen odnos vo priznavaweto na postoeweto na makedonskata nacija: “Specijalno vo vrska so sozdavaweto nam makedonskata slobodna dr`ava vo granicite na federativna Jugoslavija, so {to se pravi seriozen ~ekor kon ostvaruvawe na idealite na Makedoncite za slobodna i edinstvena Makedonija, nie vi davame do znaewe deka na{ata partija i na{iot narod (bugarskata partija i narod - b.m.) najtoplo ja pozdravija novata makedonska dr`ava. Nie }e rabotime na nejzino popularizirawe, kako me|u celiot bugarski narod taka i posebno me|u naselenieto od bugarskiot del na Makedonija, }e rabotime na budeweto na makedonskata nacionalna svest kaj toa naselenie, koristej}i go herojskoto minato i dene{nost na makedonskiot narod vo negovata borba za osloboduvawe...”.<Pismo na sekretarot na CK na BKP Traj~e Kostov do generalniot sekretar na CK na KPJ Josip Broz Tito od 2 noemvri 1944 godina. Dr`avni sekretarijat za inostrane poslove - Beograd. Dokumentacija o bugarskim stavovima prema Jugoslaviji od 1944 do 1969 godine, Beograd, 10 oktobar 1969, s. 20.> Ova e sodr`ano vo pismoto na sekretarot na CK na Bugarskata komunisti~ka partija Traj~e Kostov do generalniot sekretar na CK na KPJ Josip Broz Tito od 2 noemvri 1944 godina.

Vo vrska so pra{aweto za polo`bata na Makedoncite vo Pirinska Makedonija i obidite za obedinuvawe na Makedonija vo ramkite na jugoslovenskata federacija, zaslu`uva vnimanie da se izstakne tajniot dogovor me|u Tito i Kimon Georgiev, premier na Bugarija, za bugarsko-jugoslovenska federacija. Taka, spored informaciite od francuski izvori, premierot na Bugarija K. Georgiev doa|a vo Jugoslavija vo po~etokot na 1945 godina i se sre}ava so Tito, a ovaa sredba i razgovorite “se odr`ani mnogu tajno. Bugarite sekoga{ smetaa deka Makedonija e od su{tinsko ili... sistem na Makedonija e kako na del od... su{tinsko zna~ewe za Bugarija i nikoga{ ne bi prifatile nejzina aneksija kon Jugoslavija, spored Nejskiot dogovor, dogovor {to Bugarite nikoga{ ne go potpi{ale. Ako se ostvari jugoslovensko-bugarskata Federacija, toa dopu{ta ottrgnuvawe na Makedonija od nejzinata orbita, duri i priznavawe na status na avtonomija na ovaa provincija (se misli na Makedonija - b.m.), a Kimon Georgiev e `estok privrzanik na ovaa jugoslovensko-bugarska federacija od sekoga{, toj e pretstavnik na “Zvano” - mlada partija vo koja ~lenuvaat intelektualci i voeni lica, i taa e ~isto voena partija, a nejziniot {ef K. Georgiev biv{ oficer koj u~estvuva{e vo voeniot udar od 9 septemvri 1944 godina i go izdava vesnikot na zvenarite “Izgrev”.<Archives militarie... Vincenne-Paris... vol. 4 N 388- Informacija br. 103 od 22. 02. 1945 “Izvori sigurni”.>

Vo vtorata faza koja go opfa}a periodot od sredinata na 1945 do krajot na 1946 godina, karakteristi~no e da se odbele`at naporite na BRP(k) na nadvore{nopoliti~ki plan, so cel da dobijat poblagi uslovi na Pariskata mirovna konferencija od sojuzni~kite sili antihitlerovata koalicija i poradi potrebata od sreduvawe na me|unarodniot status na ote~estveno-frontovska Bugarija. Vo pogled na nejziniot odnos kon nacionalnite prava na Makedoncite vo pirinskiot del na Makedonija vo ozna~eniot period, treba da se podvle~e deka vo nejzinata politika se prisutni tendenciite na odbrana na makedonskata nacija od bugarskite bur`oaski opozicionerski ostatoci. Vo ovaa faza se prisutni raznovidni vrski na Makedoncite vo pirinska Makedonija so Makedoncite vo NR Makedonija.

Me|utoa, ovaa politika na zadr`uvawe na Makedonija pod bugarska kontrola kako privremeno re{enie do kone~nite odluki na Pariskata mirovna konferencija ne be{e prifatliva alaternativata za sojuzni~kite sili, bidej}i u{te so Atlanstskata povelba vo avgust 1941 godina sojuznicite proklamiraa prijatelstvo, dobrososedska sorabotka, edinstvo, razbirawe me|u narodite i izbor na onakov op{testven sistem kako {to }e posakaat. Poradi toa, idejata za nekakva “obedineta Bugarija” ne mo`ela da se prifati, bidej}i toa be{e neprifatliva politika na Bugarija i dokolku bi se priznala, toa prakti~no bi zna~elo zagrozuvawe na teritorijalniot integritet na Jugoslavija i Grcija, kako aktivni ~lenki vo antihitlerovata koalicija vo Vtorata svetska vojna.

Vo ovaa vtora faza karakteristi~no e da se odbele`i deka doa|a do osetno nadminuvawe na sanstefanskite iluzii za Makedonija i za makedonskoto pra{awe, pa taka u{te ov septemvri 1944 godina vo Sofija se sostanuvaat partiskite delegati na KPJ (Svetozar Vukmanovi}-Tempo i Lazar Koli{evski) i na BRP(k) (Traj~o Kostov, \or|i ^ankov, Cola Dragoj~eva i Todor Pavlov). Na ovoj sostanok bile razgleduvani pra{awata: prvo, po gre{kite na BRP(k) koja ja koristela okupacijata na Makedonija ada ja prisvoi makedonskata partiska organizacija... vtoro, BRP(k) da se ogradi od proglasot na Ote~estveniot front, vo koj se naveduva deka makedonskata nacija ne mo`e da se prisoedini kon edna balkanska dr`ava: treto, da se formiraat posebni voeni edinici od vojnici vo pirinskiot del na Makedonija, ~etvrto, da se pokrene izdavawe na edne list za makedonskata emigracija i za Makedoncite od pirinska Makedonija. Po site ovie pra{awa Bugarite gi prifatile stavovite na delegacijata na KPJ”.<Dr`avni sekretarijat za inostrane poslove... Dokumentacija o bugarskim stavovima... cit. delo, ...s. 14-15.> So toa bea sozdadeni osnovnite preduslovi i za pravoto na sekoja nacija na samoopredeluvawe. Vo novosozdadenata situacija na Bugarija i Jugoslavija, vo ~ii ramki se nao|aat vardarskiot i pirinskiot del na integralna Makedonija se “sozdade kaj pirinskite masi psihoza na cvrsta re{enost za obedinuvawe na slobodnata makedonska dr`ava”, {to vpro~em be{e stav na bugarskiot pretstavnik na Zasedanieto na ASNOM: “razlikata me|u starata kobur{ka Bugarija i ote~estvenofrontovska Bugarija e i vo toa {to ote~estvenofrontovska Bugarija smeta deka treba da i' se vrati onoj del na Makedonija koj denes se nao|a vo granicite na Bugarija”.<Van|a ^a{ule, Od priznavawe do negirawe. Bugarski stavovi za makedonskoto pra{awe. Statii, govori, dokumenti. Kultura, Skopje, 1970, s. 48, Dimitar Mitrev, BKP i Pirinska Makedonija. Skopje, Kultura, 1960, s. 65-66.> Vakviot kurs na priznavawe na makedonskata samobitnost be{e zastapuvan sred najvisokite bugarski dr`avnopartiski krugovi me|u koi za ilustracija bi go izdvoile stavot na bugarskiot ministe za nadvore{ni raboti \or|i Kuli{ev: “...na{iot stav na ote~estveniot front po makedonskoto pra{awe e poznat u{te pred 9 septemvri 1944 godina. Nie smetame deka e toa pra{awe na samiot makedonski narod i deka negovoto razre{uvawe mo`e da se bara samo soobrazno so voljata i interesite na makedonskoto naselenie...”.<Isto tamu... Na{iot stav po makedonskoto pra{awe. Bugarija i dogovorot za mir. Govor na Georgi Kuli{ev vo Plovdiv za nadvore{nata politika na Bugarija, “ote~estven front”, 14. 05. 1946 godina.>

Kako rezultat na razvojot na dr`avnopartiskite makedonsko - odnosno jugoslovensko-bugarski dobrososedski odnosi, dojde i do osetno menuvawe na bugarskiot kurs sprema nacionalnite prava na makedonskiot narod vo Bugarija vo pozitivna smisla. Ovoj period, bugarskiot partiski pe~at so pravo go narekuva{e “sre}no doba”, istaknuvaj}i deka: “...Samo preku borba i pobeda na progresivnite i demokratski sili na Balkanot se sozdavaat pretpostavki za pravilno re{avawe na nacionalnoto pravo, za samoopredeluvawe na makedonskiot narod, ne{to {to vo celost se potvrduva so sozdadenata makedonska dr`ava, silno potpomognata od strana na narodnoosloboditelnoto dvi`ewe na jugoslovenskite narodi...”.<Rezolucija za referatot na Vladimir Poptomov “Makedonskoto pra{awe vo dene{niot moment”, odr`an na Prvata oblasna konferencija na BRP(k) vo grad Gorna Xumaja 5. 16. 11. 1944 godina - “Rabotni~ko delo”, Sofija g. XVII, br. 58, 23. 11. 1944 godina citirano spored Slobodan Ne{ovi}, Jugoslovensko-bugarskite odnosi vo neodamne{noto minato. Skopje, 1973, s. 196.>

Pra{aweto za nacionalnata posebnost na Makedoncite i nivnoto pravo na aobedinuvawe vo edna samostojna makedonska dr`ava ili vo sklopot na ju`noslovenskata federacija e naglaseno prisutno kon krajot i neposredno po Vtorata svetska vojna. Toa, vpro~em, mo{ne slikovito go iznesuva i francuskiot diplomatski pretstavnik vo Bugarija Mi{el Luet vo izve{tajot do francuskiot minister za nadvore{ni raboti @or` Bido vo 1947 godina, pri {to naglasuva deka “...Situacijata osetno }e se podobri so sozdavawe uslovi za realizacija na edna balkanska federacija vo koja Makedonija bi egzistirala kako izdvoena federalna dra`va... so podelbata me|u Bugarija, Jugoslavija i Grcija, Makedonija e li{ena od mo`nosta da se razviva ekonomski i duhovno, taa prodol`uva da bide izvor na sprotistavenosti me|u ovie zemji..., eve zo{to samoto re{enie mo`e da go smiri Balkanot i da go garantira mirot, a toa e sozdavawe na edna nezavisna Makedonija, ~ij glaven grad Solun bi bil proglasen za sloboden grad... i Makedonija bi stanala vistinska vrska na prijatelstvo i razbirawe me|u balkanskite narodi. Samo edna nezavisna Makedonija mo`e da bide centar okolu koj bi mo`elo dopolnitelno da se izgradi edna balkanska federacija... ...ova re{enie e obedinuvawe na Makedonija od Egejska, Vardarska i Pirinska, vo edna dr`ava...”.<Archives diplomatique... Paris, serie Z Europe, sous-serie Bulgarie, vol. 32, Sofija, 15. 05. 1947 godina.>

Ovoj izve{taj na Mi{el Luet so naslov “Makedonskoto pra{awe - rezime od razgovorot na Mi{el Luet so gospodinot Sprostranov, generalen sekretar na ministerstvoto za informacii na Bugarija”, e prosleden na razgleduvawe i prou~uvawe do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija i negoviot minister @or` Bido. Vakvite sogleduvawa, ocenki i proekcii za re{avawe na makedonskiot nacionalen problem ne se osameni i edinstvanei, tuku naprotiv tie se naglaseno prisutni kon krajot i neposredno po Vtorata svetska vojna vo pregovorite i dogovorite ome|u Stalin, Tito i Georgi Dimitrov vo vrska so sozdavaweto na eventualnata ju`noslovenska federacija, vo koja bi bila vklu~ena i Albanija, kako neslovenska dra`va.<Isto tamu. vol. 32. Sofija, 15. 05. 1947 godina Mi{el Luet, francuski diplomatski pretstavnik vo Bugarija, do svojata ekselencija @or` Bido - minister za nadvore{ni raboti - Pariz, predmet: Makedonskoto pra{awe - rezime od razgovorot na Mi{el Luet, so gospodin Sprostranov - generalen sekretar na ministerstvoto za informacii na Bugarija. Vidi poop{irno kaj Lazar Lazarov, Jugoslavija za priznavaweto na makedonskite nacionalni prava. AVNOJ i Savremenost, Sarajevo, 1984, 207-224 (Zbornik na trudovi).> Albanskiot interes za vklu~uvawe vo ju`noslovenskata federacija, spored francuski izvori, proizleguva i e rezultat na interesot na Albanija za povrzuvawe na site Albanci vo edna dr`ava.

Sogleduvawata i ocenkite za sostojbata i nacionalnite prava na Makedoncite se izneseni i vo izve{tajot na francuskiot konzul vo Skopje od 31 dekemvri 1947 godina, pri {to me|u drugoto se naglasuva deka “vo Pirinska Makedonija ima 250.000 `iteli, 40.000 se emigranti dojdeni od Egejska Makedonija, a drugite se `iteli na zemjata. Ima okolu 25.000 muslimani. Vo kulturen pogled Pirinska Makedonija e dosta naprednata... ima {koli vo site sela i gimnazii vo site centri, a vo Gorna Xumaja ima nacionalen makedonski teatar, ovaa godina (1947 - b.m.) nastavata se izveduva na makedonski jazik i se predava makedonska istorija..., naselenieto vo mnozinstvo go so~inuvaat Makedonci i poslednava godina (1947 - b.m.) vo Bugarija 75% od naselenieto od Pirinska Makedonija se deklarira kako Makedonci, nasproti monarhofa{isti~kata opozicija koja e neprijatel na makedonskiot narod i koja se sprotivstavi na sozdavaweto na nova ju`noslovenska nacija {to bi imala ednakvi prava”.<Archives diplomatique... Paris,... Sous-serie, Yougoslavie, vol. 32.>. Spored oficijalni francuski izvori od Nant - Generalen fond na dr`avnite arhivi na Francija, serija Skopje, ima “Makedonci vo Grcija i Bugarija i se postavuva pra{aweto kolku Makedonci ima vo Bugarija, kolku vo Grcija. Odgovorot e te`ok bidej}i makedonskata nacionalnost ne e definirana vo ovie zemji... taka {to za Bugarija iznesenite brojki variraat od 200.000 do 600.000. Na 2 oktomvri 1948 godina Dimitar Vlahov smeta na brojka od 240.000 Makedonci {to `iveat vo Bugarija. Ovaa brojka izgleda vistinita. Ima li 500.000 Makedonci vo Grcija, kako {to tvrdat nekoi Jugosloveni? Nie ne smetame na ovaa sostojba, od mnogu pri~ini (razmena na naselenieto spored dogovorite od Lozana, Svetskata vojna, dvojnata okupacija od Germanija i Bugarija, Gra|anskata vojna, politikata na sega{novo emigrirawe primenuvana od gr~kata vlada).<Archives diplomatique... Nantes... Fond, Etat General des fonds, serie Skopje, vol. 1.>

Kulturnata avtonomija na Makedoncite {to be{e sozdadena vo Pirinska Makedonija pretstavuva{e edna od najsu{testvenite rezultati na novoto bugarsko op{testvo i toa be{e zasnovana vrz Bledskata spogodba me|u Tito i Dimitrov od 1 avgust 1947 godina. Vakviot zabrzan razvoj na kulturnata i ekonomskata sorabotka me|u Makedonija odnosno Jugoslavija i Bugarija dobi novi sodr`inski formi i dimenzii so priznavaweto na nacionalnoto pravo od strana na novata bugarska vlast po Vtorata svetska vojna.<Archives diplomatique,... Paris, serie Z, Europe, sous-serie Yougoslavie, vol. 76... 22 juli 1947 godina... predmet: Makedonskoto pra{awe i bugarsko-gr~kite izve{tai.> vo ramkite na ovie okolnosti poseben pridones ima{e stavot na Georgi Dimitrov, ne samo za pravata na Makedoncite vo Bugarija tuku i za pravoto na makedonskiot narod na obedinuvawe vo edna makedonska dr`ava, inaku iznesen vo amerikanskiot i {vedskiot pe~at (bele{ki na Stejtdepartmentot br. 1295, E.V.):<Isto tamu.> “...od nivnoto sopstveno dvi`ewe, Egejska Makedonija i Epir }e se soedinata vo makedonskata dr`ava formirana od makedonskite provincii vo Jugoslavija i Bugarija..., samoto re{avawe na makedonskoto pra{awe e obedinuvawe na trite makedonski dela vo ramkite na Jugoslavija”.<Isto tamu.> Ovie stavovi na Georgi Dimitrov gi analizira i francuskiot diplomatski pretstavnik vo Sofija @ak Emil so svojot izve{taj pod naslov “Makedonskoto pra{awe i bugarskiot minister za nadvore{ni raboti vo Pariz.<@ak Emil, francuski ambasador vo Sofija. Izve{taj za makedonskoto pra{awe... ispraten do francuskiot minister za nadvore{ni raboti @or` Bido - Isto tamu... <vol. 76.> Spored @ak Emil, so razvojot na nastanite na Balkanot “vo optek se dve opcii: ednaa bi bila jugoslovenskata federacija, {to podrazbira otstapuvawe na Pirinska Makedonija na jugoslavija i sozdavawe na edna golema avtonomna Makedonija {to bi bilo poednostavno za novata i mo}na federativna organizacija na Balkanot i vtorata solucija za Bugrija bi bila da go prifati ova otcepuvawe na Pirinska Makedonija so edna kompenzacija, da ja dobie Trakija. Vtorata solucija izgleda nevozmo`na za ostvaruvawe i e vo zavisnost od stavot na Moskva”.<Isto tamu.> Me|utoa, so donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto od 1948 godina i potoa, site ovie proekcii za obedinuvawe na makedonskiot narod zgasnaa bidej}i doa|a do zaostruvawe na jugoslovensko-bugarskite i sovetskite odnosi i do celosna izolacija na jugoslavija od SSSR i drugite socijalisti~ki zemji. So toa streme`ot za obedinuvawe na Makedonija be{e ostaven za podobri vremiwa. Toa, vpro~em, se naglasuva i na Prviot kongres na KPM odr`an vo dekemvri 1048 godina vo Skopje, vo referatot na Lazar Koli{evski i vo drugi iznesuvawa za obedinuvawe na Makedonija i na makedonskiot narod. Sprotivni streme`i na ovie za obedinuvawe na Makedonija se izneseni vo donesenata Rezolucija na Bugarskata komunisti~ka partija od juli 1948 godina vo koja se naglasuva deka otstapuvaweto na Pirinska Makedonija na Jugoslavija e neostvarlivo.<Isto tamu... Izve{taj na francuskiot ambasador od Belgrad od 20 juli 1948 godina.>

Vakviot razvoj na nastanite, a posebno po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto go zako~i streme`ot na makedonskito narod za negovo obedinuvawe. Vo narednite godini duri se ode{e i dotamu {to, na pr. vo avgust 1951 godina, spored francuskiot diplomatski pretstavnik vo Sofija, usledi naredba od Stalin do pretsedatelot na Bugarija ^ervenkov: “...da se podgotvi voena agresija protiv Makedonija i Jugoslavija po{iroko bez potkrepa na Crvenata armija vo po~etnata faza, a kako prethodnica na toj ~in u{te vo tekot na istata 1951 godina od begalcite, prete`no od Vardarska Makedonija, vo Bugarija e obrazuvana Makedonska legija i se formirani makedonski komiteti vo site gradovi na Bugarija...”.<Archives diplomatique... Paris, serie Z Europe, sous-serie, Bulgarie, vol. 58 i 87. “I natamu smetam deka Makedonija pretstavuva nevralgi~na to~ka na ovoj del od Balkanot... Sofija preku Moskva podgotvuva direktna agresija na Jugoslavija {to bi bilo seriozen problem koj brzo }e dovede do sudir od svetski razmeri...”, Sofija, 5 dekemvri - Izve{taj...> Ovaa zategnatost vo makedonsko-bugarski odnosi be{e kratkotrajna, bidej}i po smrtta na Stalin vo mart 1953 godina doa|a do naglasen presvrt i do me|usebno zbli`uvawe, daleku posilno izrazeno vo odnos na dimitrovskiot period pred Rezolucijata na informbiroto. Novoto svrtuvawe zapo~na vo vtorata polovina na 1953 godina i vo tekotna 1954 godina be{e prosledeno so zanes sred Makedoncite od Pirinska Makedonija. Toga{noto bugarsko dr`avnopartisko rakovodstvo go pottiknuva{e obedinuvaweto, odnosno priklu~uvaweto na Pirinska Makedonija kon svojata matica - Vardarska Makedonija, vo ramkite na toga{na Jugoslavija. Toa vpro~em e ilustrirano i potkrepeno pri me|usebnite sredbi i izjavi na makedonsko-bugarskite rakovoditeli vo dnevniot oficijalen pe~at na dvete zemji.

Francija pedantno gi sledi, Makedonija i nejziniot streme` za obedinuvawe a ovie streme`i zaedno se borbata za ostvaruvawe na nacionalnit eprava na makedonskiot narod vo site tri dela na Makedonija gi belei i analizira. Taka, spored doverlivite izve{tai na francuskiot ambasador vo Sofija @an Bodie i francuskiot konzul vo Skopje - Moris Mi{elot, isprateni do francuskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti - Pariz, me|u drugoto, posebno se podvlekuva realnosta {to se ~uvstvuvala sred Makedoncite deka “...izgleda za~uduva~ki {to golema Makedonija e prisutna vo du{ite na site..., ...postoeweto na makedonskata nacija vo prevod zna~i golema Makedonija”.<Isto tamu... vol. 87... predmet Zbli`uvawe so Bugarija.> Me|utoa, i ova naglaseno makedonsko-bugarsko zbli`uvawe be{e od kratok zdiv i ne dovede do ostvaruvawe na zaedni~kite streme`i za kone~no obedinuvawe na Pirinska kon Vardarska Makedonija, no ovoj pat toa ne dojde do ostvaruvawe ne po vina na makedonskiot nrod od dvata dela - vardarskiot i pirinskiot, tuku osnovniot faktor za toa be{e negativniot stav na najvisokoto jugoslovensko rakovodstvo {to go iznese Edvard Kardeq pri negovata sprecijalna poseta vo Skopje, pri sredbata so Lazar Koli{evski i makedonskiot dr`avnopartiski vrv odnosno na 15 dekemvri 1954 godina.<Isto tamu... sous-serie, Yougoslavie, vol. Izve{taj od 12. 01. 1955 godina.> pritoa, Kardeq ostro go kritikuval makedonsko-bugarskoto zbli`uvawe, {to go oceni kako: “nekontrolirano i izvor na opasnosti za federativnata republika (se misli na Jugoslavija - b.m.)”.<Isto tamu.> Pokraj drugoto, za vakvoto svrtuvawe, odnosno napu{tawe na zalo`bite na jugoslovenskoto rakovodstvo, pridonese i potpi{uvaweto na Balkanskiot pakt od 28 fevruari 1953 godina me|u Turcija, Jugoslavija i Grcija, a po inicijativa i vlijanie na SAD i drugite zapadni zemji. Ovie novonastanati okolnosti mo{ne negativno se odrazija vrz ostvaruvaweto na nade`ite i streme`ot na makedonskiot narod od Vardarska i Pirinska Makedonija za obedinuvawe i za zaedni~ki `ivot vo edna dr`ava - NR Makedonija.

3. Polo`bata i nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejska Makedonija

U{te vo tekot na Vtorata svetska vojna, vo prvite godini od okupacijata na Grcija od strana na germanskite i bugarskite okupatorski sili, politi~ko-ekonomskata, a posebno socijalnata kriza se zaostruva a vo 1943 godina: “...edna u`asna sostojba postoi sega vo Grcija”,<Archives militari... Vincenne-Paris, vol. 4 N 388. - Izve{taj od 5. 05. 1943 godina.> dodeka vo narednata 1944 godina taa dostignuva kulminacija koga: “...100.000 deca pod 16-godi{na vozrast se umreni od glad za vreme na germanskata okupacija... 1.200 sela se sramneti so zemja”.<Isto tamu... Izve{taj od noemvri 1944 godina pod naslov “Situacijata na naselenieto vo Grcija.> Za vakvata sostojba, pokraj posledicite od okupatorite, za vinovnici se poso~uvaat Britancite i nivnata intervencija ov Grcija za{to “...Amerikancite se neutralni i ne ja poddr`uvaat britanskata intervencija vo Grcija..., kaj Grcite, posebno kaj levo orientiranite sili, postoi omraza kon Britancite, a se nakloneti kon Rusite”.<Isto tamu... Izve{taj br. 103 - gr~ka kriza.> Vakvi sli~ni francuski sogleduvawa i ocenki za sostojbata vo Grcija, a posebno za severniot del, odnosno Egejska Makedonija, se iznesuvaat i za 1945/46 godina, a od niv posebno ja izdvojuvame analizata i ocenkata na francuskiot ambasador vo Grcija De Vo Sen Kir od noemvri 1945 godina, pri {to se istaknuva deka: “Anarhijata, gra|anskata vojna i stranskata intervnecija ja naru{ija sostojbata vo Grcija po osloboduvaweto”.<Archives diplomatique... Nantes, Fond, Constantinople, serie, E, vol. 326.> Vakvata anarhi~na sostojba vo Grcija, veli francuskiot ambasador vo Atina vo svojot izve{taj od 4 fevruari 1946 godina, ja koristat Rusite kako izgovor za da “...baraat od London, pred Sovetot za bezbednost na ON, da gi povle~e britanskite trupi od Grcija, ne e neva`no da se potseti deka ovaa postapka se sledi niz dolgotrajnata borba me|u Anglija i rusija...”.<Isto tamu... francuskiot ambasador vo Grcija... Fevruari 1946 god. predmet. Grcija vo borbata me|u Rusija i Anglija.>

So cel da go izmenat etni~kiot sostav na naselenieto vo Egejska Makedonija, neposrendo po Vtorata svetska vojna, gr~kite vlasti pristapija kon teror, progoni i fizi~ko istrebuvawe na makedonskoto naselenie. Nositel i organizator na ovie progoni be{e oficijalnata gr~ka vlast. Taka, golem del od makedonskoto naselenie e ubieno, a u{te pogolem del za da go spasi svojot gol `ivot e prinuden da gi napu{ti svoite ogni{ta i da prebegne vo Jugoslavija, Bugarija i vo drugi evropski i prekuokeanski zemji. Dimenzijata na terorot {to go sproveduvaa gr~kite vlasti mo{ne slikovito e iznesena vo ekspozeto na ukrainskiot delegat na Pariskata mirovna konferencija Manuilski, koe be{e podneseno na 24-tata plenarna sednica na konferencijata vo avgust 1946 godina. “Smetame: me|u drugoto, deka `rtvi na progonite vo Grcija se albanskoto, bugarskoto i makedonskoto malcinstvo. Sega iljadnici lica, stravuvaj}i od istrebuvawe..., baraat zasolni{te vo Albanija, Bugarija i Jugoslavija. Nema somnevawe deka o`ivuvaweto na starite rasni rivalstva na Balkanot }e dovede vo ovoj region zakana, da se transformira Balkanot vo edno `ari{te i da ja komplicira me|unarodnata situacija...”.<Direction de la documentation francise Recueil des documents de la Conference de Paris 29 juillet 15 octobre, 1946, Comte rendu Stenographique des vingt-troisieme et vingt-quatrieme, Seance plenieres tenuel le jeudi, 22 aout 1946. Expoce de M. Manuilski (Uкraine).>

Sostojbata vo Egejska Makedonija osetno vnimatelno e naslikana sogleduvawata na francuskiot generalen konzul vo Solun @erar RaulDuval, a negovite izve{tai isprateni do francuskata vlada na 26 septemvri 1945 godina: “Vnatre{nata situacija vo Makedonija”, na 3 oktomvri 1945: “Gr~ko-jugoslovenskite odnosi” na 7 juni 1946 godina: “obaveno patuvawe vo Makedonija” zaslu`uvaat na{e pogolemo vnimanie.<Archives diplomatique du Ministere des affaires etrangeres. Paris Serie Z, Europe, sous-serie, La Yugoslavie, vol. 31. Consulat general de France a Salonique. Gerard Raoul-Duval, consul general de France a Salonique a M. George BAdault Ministre des affaires etrangeres, Paris, 7. VI, 1946, Salonique, Objet, Voyage effectue en Macedoine... (obaveno patuvawe vo Makedonija).> vo prviot izve{taj koj ja analizira polo`bata na Makedoncite i svirepiot odnos kon niv od strana na gr~kite vlasti: “postojat nemiri vo Centralna i Isto~na Makedonija... posebno vo regionot na Lerin i Kostur... na slobodnata teritorija na ovie slovenski naseleni mesta se primenuvani brutalni represalii od strana na gr~kite vlasti... postoi zagri`enost kaj Britancite za natamo{niot razvoj na ovaa konfuzna situacija...”.<Isto tamu... sign. 33.> vo vtoriot izve{taj od 3 oktomvri 1945 godina toj go iznesuva jugoslovenskiot stav niz iska`uvaweto na jugoslovenskiot generalen konzul vo Solun za neophodnosta od vospostavuvawe na najdobri odnosi so sosedite preku “sozdavawe na nezavisna golema Makedonija... i napu{tawe na Grcija od strana na Britancite”,<Isto tamu...> dodeka vo tretiot izve{taj od 7 juli 1946 godina po {totuku obavenoto patuvawe vo Severozapadna Makedonija veli deka op{tata situacija vo ni{to ne se podobrila vo regionot kad eposebno e ~uvstvitelno vo Lerin i Kostur. Atmosferata vo ovaa pograni~na zona postojano e mnogu napnata (na jugoslovensko-gr~kata granica, b.m.). Sepak, op{tata situacija e daleku od mo`nosta da se podobri po op{tite izbori... po doa|aweto na vlast na monarhofa{isti~kata vlada, akciite na avtonomistite i makedonskite komunisti, imaat odnadvor zna~itelna pomo{. Sedi{teto na organizacijata na NOF se nao|a vo Skopje, na jugoslovenska teritorija... po se' mi se ~ini deka propagandata na NOF na Slavofonite e ostvaruvawe na idejata za avtonomna Makedonija, a jugoslovenskata vlada ja kontrolira ovaa organizacija i ja gleda gr~ka Makedonija kako sopstven del na jugoslovenskaa teritorija...”.<Isto tamu... sign. 33 i 31.>

Spored 15-dnevniot kombiniran izve{taj na Intelixens servis za Grcija od 19. III. 1947 godina za situacijaa vo gr~ka Makedonija”... nema dokazi deka se izmenuva sostojbata, koja ja dr`at partizanite i da se stavi kontrola vo zapadnite oblasti”.<Isto tamu... Dr`avni arhiv Sekretarijata za inostrane poslove (DASIP) Belgrad, fasc. 98.> Spored kombiniraniot izve{taj na Intelixens servis, pokraj drugoto, ne se izostava ili ne se premol~uva realnosta za terorot i represaliite {to gi sproveduva{e nad neza{titenoto makedonsko naselenie.

Vo ovoj period, poradi svojata nemo} britanskoto vlijanie vo Grcija, posebno vo godinite 1946/47 po~nuvaat da go istisnuvaat poto~no go zamenuvaat Amerikancite: “SAD go zazede mestoto na Velika Britanija vo Grcija”.<Arhiv na Makedonija, Fond, Grcija, k-3/57. “Kombiniran 15-dneven izve{taj na Intelixens servis za Grcija od 19. III. 1947 godina se iznesuva situacijata vo Severna Grcija (Egejska Makedonija) za profa{isti~kiot karakter na gr~kata vlada za represaliite i deka vlasta ja dr`at partizanite vo gr~ka Makedonija.> Imeno, vo tekot na januari 1947 godina vo Grcija doa|a amerikanska misija na ~elo so Pol Porteri so zada~a da ja prou~i situacijata vo Grcija i da predlo`i merki {to treba da gi prezeme SAD. Na 12.III.1947 godina pretsedatelot na SAD Truman gi iznese barawata za pomo{ na Grcija, a potoa usledi potpi{uvawe na dogovorot za pomo{ na Grcija na 22 maj 1947 godina.<Isto tamu.>

Politikata na teror i progoni nad neza{titenoto makedonsko naselenie {to go sproveduva{e monarhofa{isti~kiot re`im vo Grcija, naide na ostra osuda sred svetskata i makedonskata javnost, preku manifestacii vo dnevniot pe~at, potoa preku ispra}awe na rezolucii i memorandumi do OON, vo koi se bara prezemawe na soodvetni merki (rezolucii na nOV na Makeodnija, sindikatot, i dr. organizacii), a od Egejska Makedonija ov septemvri 1953 godina od strana na makedonskata organizacija “Ilinden” bil ispraten apel potpi{an od 250.000 Makedonci do OON, vo koi se baralo “da se prekinat progonite, a na makedonskiot narod da mu se vrati konfiskuvaniot imot i da im se obezbedi upotrebata na maj~iniot jazik kako i polna nacionalna ramnopravnost.<Me|u jugoslovenskiot pe~at bi go izdvoile i vesnikot “Politika” od 7.VIII.1946 godina i drugiot pe~at od jugoslovenskite republiki.>

Interesni sogleduvawa i ocenki vo vrska so doneseniot gr~ki zakon od letoto 1953 godina spored koj se konfiskuva siot nedvi`en imot na prebeganite Makedonci od Grcija za vreme na Gra|anskata vojna, iznesuva francuskiot ambasador vo Belgrad od septemvri 1953 godina: “Ovoj zakon e edna diskriminatorska merka vo pogled na ova malcinstvo - li{enite Makedonci i nivnite familii bea prinudeni da gi napu{tat svoite ogni{ta za da najdat pribe`i{te vo Jugoslavija... so cel da ja izmenat etni~kata struktura na naselenieto od Severna Grcija... ovoj Zakon e vo kontradikcija so gr~kiot ustav koj zabranuva celosna konfiskacija na privatnata sopstvenost bez nadomest i bez legalna procedura.Dobro informiranite lica imaat vpe~atok deka ovoj zakon (za konfiskacija b.m.) go sankcionira nepravednoto dr`ewe kon slovenskoto naselenie od Severna Grcija... koe e bez osnovni nacionalni prava i bez prava da go upotrebuva makedonskiot jazik...<Archives... sous-serie la Yougoslavie, vol. 133, 19. 02. 1949, Paris..>

[to se odnesuva do konkretnoto anga`irawe i odnosot na jugoslovenskoto dr`avnopartisko rakovodstvo kon ostvaruvaweto i za{titata na nacionalnite prava na Makedoncite nadvor od porane{nata Jugoslavija, pri krajot, a posebno po Vtorata svetska vojna, mo`e nakuso da se ocenat kako nedovolni, pa duri vo oddelni vremenski intervali se odbegnuva{e voop{to da se inicira i postavuva makedonskoto pra{awe se' so cel da ne gi naru{i dobrite jugoslovensko-gr~ki odnosi. Pa duri i na Pariskaa mirovna konferencija od 1946 godina jugoslovenskata delegacija ne go postavi ova pra{awe kako oddelen nacionalen problem, tuku za nego se rasprava{e samo vo sklopotna jugoslovensko-gr~kite i jugoslovensko-bugarskite teritorijalni razgrani~uvawa. Me|utoa, razvojot i razgorot na Gra|anskata vojna vo Grcija, a posebno prifa}aweto na del od makedonskite begalci i vospostavenite vrski so Makedonija, imaa vlijanie i odraz kaj jugoslovenskoto rakovodstvo da povede pogolema gri`a, da go potpomogne makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo Egejska Makedonija. Toa go ilustriraat i potvrduvaat izvornite materijali od doma{no a posebno od stransko poteklo. Taka, oficijalnite francuski izvori od Pariz od 19 fevruari 1943 godina, zavedeni so oznaka “tajno Grcija”, uka`uvaat na tajno potpi{an dogovor pome|u Titoi general Markos od 1 juni 1948 godina. “Se znae deka Markos nikoga{ ne saka{e da otstapi edne del od gr~kata teritorija, no na 25 juli 1948 godina informacijata be{e potvrdena od Aso{ieted-pres, spored koja Markos ve}e potpi{al Taen dogovor so Tito (na 1 juni 1948 godina - b.m.). Navodno so ovoj dogovor, Markos se soglasil so obedinuvawe kon Jugoslavija na trite gr~ki oblasti - Florina, (Lerin, b.m.), Kostorija (Kostur, b.m.) i Edesa (Вoden, b.m.)”

Sekako poradi ovoj dogovor, me|u drugoto, general Markos bil otstranet od CK na KPG i do funkcijata pretsedatel na Privremenata demokratska vlada na Grcija a po direktiva na Nikos Zaharijadis - generalen sekretar na CK na KPG. Podocna Мarkos bil ispraten vo sovetskite logori.

Me|utoa, ovie dva francuski dokumenti koi{to uka`uvaat na sklu~uvawe na taen “Dogovor” za otstapuvawe na spomenatite teritorii (na trite oblasti - Lerinska, Kosturska i Vodenska), a vo zamena za pomo{ od jugoslovenska strana so naoru`uvawe za 30.000 lu|e i druga pomo{ na Demokratskoto dvi`ewe vo Grcija, treba da se zemat so rezerva, bidej}i se raboti za eadna rakovodna li~nost (gen. Markos) koja navodno otstapila teritorii so taen dogovor, bez da go konsultira i da dobie soglasnost od nadle`noto rakovodstvo. Ne bez ogled na toa, postojat pvoe}e oficijalni korespondencii na relacija Va{ington-London-Pariz-Belgrad-Atina-Sofija, me|u koi bi izdvoile edna koja se odnesuva na “tajnite pregovori me|u mar{al Tito i SAD po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto od 5 juli 1948 godina.<Isto tamu... sign. 22.> Ovie oficijalni korespondencii na pogore navedenite relacii se odnesuvaat na pove}e pra{awa i toa. “na Mirovniot dogovor so Italija, Pra{aweto za Trst, a posebno za Makedonija, Balkanskata federacija, Planot na Mar{alot...”<Isto tamu.> Ovie pra{awa se vo centarot na interesot i vo niv se isprepleteni i interesite na Zapad i jugoslovenskite interesi.

Nezavisno od streme`ite i `elbite na makedonskito narod za izvojuvawe na svoite nacionalni prava i za zaendi~ko `iveewe vo edna obedineta Makedonija, treba da se sogleda i zeme vo vid spletot na me|unarodnite okolnosti kako faktor. Imeno, nastanite {to usledija po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto od juni 1948 godina ostavija silen pe~at i mo{ne negatiavno se odrazija vrz ostvaruvaweto na streme`ite na makedonskito narod, negovoto obedinuvawe i konstituirawe vo edna samostojna makedonska dr`ava ili vo ramkite na edna jugoslvoenska ili balkanska federacija. Taka, ako se prosledi i prou~i osnovnaa dokumentacija od doma{no i stransko poteklo, }e se sogleda osetna promena vo kursot na toga{noto jugoslovensko dr`avnopartisko rakovodstvo, pa duri vo odredeni vremenski interavali, kako na pr. pred i po potpi{uvaweto na Balkanskiot pakt, od 28 fevruari 1953 godina e prisutno napu{tawe i celosno odbegnuvawe na ova pra{awe, duri voop{to da se spomenuva prisustvoto na Makedonci i makedonski narod nadvor od Jugoslavija, a kamo li toa da se zastapuva za nivna za{tita i obedinuvawe. Prvite za~etoci na vakite promeni doa|aat do izraz u{te vo 1949 godina, gi ima vo narednata 1950 i potoa. Toa vpro~em e tolku vidlivo razgrani~eno, kako {to uo~uvaat stranskite diplomatski pretstavnici od balkanskite zemji, me|u koi francuskite ambasadori De Vo Sent Kir vo Atina i vo Belgrad Filip Bodet. Imeno, prviot naglasuva deka Tito vo 1949 godina vo jugoslovensko-gr~kite odnosi im pridava posebno zna~ewe, podvlekuvaj}i deka “Vladata na Tito naglo go postavuva pra{aweto za za{tita na makeadonskoto malcinstvo”,<Isto tamu..., sign. 132. Ambasada na Francija vo Grcija, 4. 07. 1950. De Vo Sent Kir, ambasador na Francija vo Grcija, do svoeto viso~estvo G. R. [uman, minister za nadvore{ni raboti - Pariz, predmet: Grcija i Jugoslavija.> a vtoriot vo svojot izve{taj od 13 fevruari 1951 godina uka`uva na promenite vo stavovite na jugoslovenskoto rakovodstvo. “Ako na 2 avgust 1949 godina mar{al Tito se u{te se zastapuva{e za obedinuvawe na makedonskiot narod kon R. Makedonija, priklu~ena kon Socijalisti~ka Jugoslavija, na 12 oktomvri 1950 godina organite na Partijata (KPJ - b.m.) gi izrazuvaa nivnite ograni~uvawa na barawata ednostavno svedeni na nacionalni prava za slovenomakedonskoto macinstvo vo Grcija...”.<Isto tamu... sign. 132... Francuska ambasada vo Belgrad, Filip Bodet, ambasador na Francija vo Jugoslavija, do svojata ekselencija G. R. [uman, minister za nadvore{ni raboti - Pariz. Belgrad, 13. 02. 1951, pрedmet. Izve{taj za odnosite me|u Jugoslavija i Grcija.>

Iako ovie negativni promeni vo kursot na jugoslovenskoto rakovodstvo kon gri`ata za Makedoncite {to `iveeja nadvor od toga{na Jugoslavija se' pove}e doa|aat do izraz vo narednite godini, sepak su{testvneo e da se podvle~e deka vo diplomatskite izve{tai na francuskite pretstavnici od balkanskite zemji ne mo`elo da se negira ili zaobikoli realnosta na vistinskite sostojbi. Imeno, i francuskiot kozul vo Skopje @an Parmentjer vo svojot izve{taj pod naslov “Gr~ko-makedonski odnosi” od 27 fevruari 1952 godina zaklu~uva i pora~uva deka gr~kiot pe~at i gr~kiot kral dobro znaat deka Makedoncite “treba da se zdobijat so elementarni prava na nacionalno malcinstvo”, zatoa {to Makedoncite ne se Srbi ili Hrvati. Za ova “Etnos” (vesnik {to izleguva vo Grcija - b.m.) velikodu{no pi{uva deka gr~kaa vlada treba da gi usoglasi nacionalnite prava...”<Isto amu... sign. 132. Francuski konzulat vo Skopje, 27. 02. 1952. predmet. Gr~ko-makedonskite odnosi. @an Parmentier, Francuski konzul vo Skopje, do svojata ekselencija Robert [uman, minister za nadvore{ni raboti.> Pri posetata na jugoslovenskata parlamentarna delegacija na Atina, vo septemvri 1952 godina, koga eden gr~ki novinar go pra{al Mo{a Pijade {to misli “Za makedonskoto pra{awe”, odgovorot spored francuskiot ambasador vo Atina @an Balen bil sledniot: “Gr~kata vlada e sama nadle`na da prosudi deka toa (makedonskoto pra{awe, b.m.) voop{to e edno ~isto vnatre{no pra{awe i sekoja vlada treba da go regulira spored svoite procenki... Ovaa izjava vo gr~kiot pe~at e sfatena kako prestanuvawe na Belgrad da se interesira za makedonskoto pra{awe vo me|usebnite odnosi”.<Isto tamu... Sous-serie la Greece, vol. 133, francuska ambasada vo Atina, 18. 09. 1952, @an Balen, francuska ambasada vo Grcija, do svojata ekselencija Robert [uman - minister za nadvore{ni raboti - Pariz. Predmet. Gr~ko-jugoslovenskite odnosi i makedonskiot problem.>

Sli~ni vakvi sogleduvawa i ocenkki mo`at da se izvle~at i od sredbata na gr~kiot minister za nadvore{ni raboti Stefanopulos so Lazr Koli{evski i drugi li~nosti od toga{noto makedonsko rakovodstvo vo Skopje, odr`ana vo po~etokot na fevruari 1953 godina, koga po ovaa sredba Stefanopulos, spored francuskiot konzul vo Skopje Moris Mi{elot, im izjavil na novinarite deka: “pri razgovorite so makedonskite visoki li~nosti e upotrebuvano samo jugoslovenski narod i Jugoslavija, a vo nieden moment ne e upotreben Makedonec i ne e zboruvano za narod makedonski”<Isto tamu..., francuski konzulat vo Skopje, 3. 02. 1953. Moris Mi{elot, francuski konzul vo Skopje do svojata ekselencija G. Filip Bodet, francuski ambasador vo Jugoslavija, Belgrad, predmet: Pominuvawe niz Skopje na miniterot za nadvore{ni raboti na Grcija.> Toa jasno poka`uva deka vo naporite za jugoslovensko-gr~koto pribli`uvawe toga{noto makedonsko i jugoslovensko rakovodstvo izbegnuvalo da go spomene, da go postavi, a i da se zastapuva za za{titata na interesite i pravata na makedonskiot narod vo Grcija, a kamo li da stane zbor za nekakvi teritorijalni revandikacii kon Grcija i drugite sosedni zemji kade {to `iveat Makedonci.

Spеcifi~nostite za posebniot nacionalen karakter na Makedoncite, za posebnosta na nivniot jazik, kulturata, tradiciite, obi~aite i sli~nite belezi svojstveni za edna posebna nacija, gi naglasuva vo svojot izve{taj Lusien Pjer Lemoan, gen. francuski konzul vo Solun, upaten na 17 septemvri 1952 godina do francuskiot minister za nadvore{ni raboti, pod naslov “Gr~ko-jugoslovenskite odnosi i Makedonija”.<Isto tamu... sign. 133, Lusien Pjer Lemoan, gen. francuski konzul vo Solun do svojata ekselencija g. minister za nadvore{ni raboti - Pariz. Solun, 17. iX. 1952, predmet: gr~ko-jugoslovenskite odnosi i Makedonija.> Vo ovoj izve{taj me|u drugoto se podvlekuva deka “ova zna~ajno miacinstvo (makedonskoto - b.m.) koe e mnogu `ilavo i rabotlivo `ivee, neskr{livo e privrzano za svoite obi~ai i posebno na svojot jazik...”.<Isto tamu...>

Sli~ni specifi~ni ocenki i belezi za makedonskiot etnos vo raspar~enite delovi od integralna Makedonija iznesuva i potencira i francuskiot ambasador vo Sofija @an Lui Bodier vo svojot izve{taj do francuskiot minister za nadvore{ni raboti od 19 maj 1955 godina, pri {to vo tekstot kako lajt motiv se povtoruva negovata konstatacija od koja proizleguva zaklu~okot: “nivoto na `ivotot vo Vardarska Makedonija go potvrduva javnoto mislewe koe e mnogu privrzano kon idejata za edna unija na Ju`nite Sloveni... a vo Makedonija (Egejska, m.b.) smesten me|u Zdovo (selo blizu Demirkapiskata klisura, b.m.) i Solun, se upotrebuva eden jazik - slovenski, i vo celiot ovoj region selata prodol`uvaat da gi nosat slovenskite imiwa..., a Makedoncite od Pirinska Makedonija e orientirani kon Vardarska Makedonija...”<Isto tamu, sous-serie la Yougoslavie, vol. 103, Macedoine. Sofija, 19 maj 1955, bele{ki od patuvaweto vo Egejska i Vardarska Makedonija na @an Lui Bodier, francuski ambasador vo Sofija, do ministerot za nadvore{ni raboti na Francija Antoan Pinaj - Pariz.> Vpro~em karakterot i sostojbata na naselenieto, nazivite na naselbite, gi potvrduva i prilo`enata francuska karta na Makedonija, od koja jasno se sogleduva deka site naseleni mesta so isklu~ok na Solun (vo kartata stoi Salonik) imaat makedonski imiwa.

Ako vo prviot period be{e o~igledna upornosta na jugoslovenskata strana vo postavuvaweto na problemot za za{tita na makedonskoto malcinstvo vo Severna Grcija, odnosno Egejska Makedonija, taka {to pra{aweto na nacionalnite prava na Makedoncite se zaostri do 1949 godina i pritiska{e i vo narednite godini, spored izve{taite na francuskite diplomatsko-konzularni pretstavnici od Atina i Solun, podocna “se po~uvstvuva” edna ti{ina {to Belgrad ja manifestira, bidej}i Jugoslavija se nao|a vo te{ka situacija poradi Informbiroto..., no sepak nie ne mo`eme da se soglasime so toa vo HH-ot vek da se progonuva edno nacionalno malcinstvo (makedonskoto, b.m.) koe politi~ki i ekonomski se ugnetuva, nitu so toa da se menuvaat imiwata na naselenite mesta. Nie ne mo`eme da se soglasime ne samo zatoa {to ova e sprotivno na humanitarnite principi, tuku osobeno {to vo ovaa zemja `itelite se od na{ rod i na{a rasa... poradi toa nie re{itelno sme protiv edna takva kampawa, nea ja osuduvame i vlastite na Grcija treba da vodat smetka za toa... deka vo Egejska Makedonija ne se re{ava problemot na Makedoncite, {to pridonese tie da emigrirat vo prekuokeanskite zemji...”.<Isto tamu...>

Bez ogled do koj stepen na realnosta prodrele diplomatskite pretstavnici na golemite sili vo proniknuvawe i otkrivawe na vistinskite sostojbi za polo`bata i naconalnite prava na Makedoncite vo sosednite zemji, sepak, nneodminlivi se nivnoto sogleduvawe i ocenkite deka toga{noto jugoslovensko rakaovodstvo od godina vo godina se' pove}e i pove}e se oddale~uvalo od makedonskoto nacionalno pra{awe, a od krajot na 1955 godina i potoa da go odbegnuva i stpomnuvaweto na ova pra{awe vo me|usebnite komunikacii so sosednite balkanski zemji.

3. Etni~kite promeni vo Makedonija - migracijata i emigracijata na makedonskoto naselenie

Zaslu`uva polno vnimanie da se vidi kako gledale francuskite pretstavnici na teritorijata na Makedonija i na nejzinoto razgrani~uvawe od sosedite na balkanot, a posebno na promenite {to gi do`ivuva nejzinoto naselenie vo oddelni periodi. Poto~no tie otvoreno go postavuvaat pra{aweto kade zapo~nuvai kade zavr{uva Makedonija, bidej}i sekoja od nejzinite sosetki odzemala odnosno prisvoila del od nea. Baraj}i go odgovorot na otvorenoto pra{awe, francuskite pretstavnici gi iznesuvaat svoite viduvawa vo definiraweto na teritorijatana Makedonia i na nejzinoto naselenie, od koi pogolemiot del smetaat deka go so~inuva eden ist narod {to go narekuvaat makedonski narod. Tie gi analiziraat negovite specifi~nosti i uka`uvaat na postojanite nacionalni osobenosti i na razlikite koi go izdvojuvaat od negovite sosedi. Taka, za teritorijata na Makedonija, smestena vo srceto na Balkanot, vo francuskata dokumentacija, a posebno vo eden francuski elaborat za Makedonija se naglasuva deka se raboti za eden region “sovr{eno razgrani~en od Kumanovo do Solun, od Rodopskite planini do albanskata granica, po dolinata na Vardar i Struma do Egejskoto More. Makedonija ima tri sosedi: Bugarija, so 160 km granica, Grcija, so 230 km granica i Albanija, so 155 km granica...”, a {to se odnesuva do naselenieto, se iznesuva negovata struktura spored nacionalnata pripadnost i se davaat objektivni podatoci za vardarskiot del, odnosno za NR Makedonija, koi se sli~ni so oficijalnite statisti~ki podatoci, {to se izneseni poop{irno vo ramkite na edna posebna to~ka koja{to }e ja pomestime vo ovoj trud pod naslov “Makedonija - francuski elaborat, Pariz 1952 godina”, vo koja Makedonija e predmet na prodlabo~eni analizi i prou~uvawa od pove}e aspekti - politi~ko-ekonomski, prosvetno-kulturen i sl.<Archives diplomatique... Nantes... serie, Skopje, vol. 1 Imeno, vo ovoj elaborat se naveduva vistinskata sostojba na Makedoncite vo NR Makedonija po Vtorata svetska vojna - 778.980 Makedonci vo 1948 godina i 860.699 vo 1953 godina, se iznesuva brojnata sostojba i za drugite nacionalni malcinstva, a se naglasuva deka samo 27% od naselenieto `ivee vo gradovite. [to se odnesuva do “Makedoncite vo Grcija i vo Bugarija, se postavuva pra{aweto: kolku Makedonci ima..., odgovorot e te`ok, bidej}i makedonskata nacionalnost ne e definirana vo ovie zemji..., brojkite variraat od 200.000 do 600.000 vo Bugarija..., ima li 500.000 Makedonci vo Grcija...”<Isto taму>

a) Migracijata na naselenieto vo NR Makedonija

Migraciite na naselenieto vo NR Makedonija - vnatre{ni migracii i migraciite vo stranstvo bile obusloveni od pove}e faktori me|u koi: stepenot i dinamikata na ekonomskiot razvoj; politi~kiot aspekt, voenite uslovi, a posebno okupacionite kako pritisok i prinuda i dr. faktori, taka {to vo razli~ni vremenski periodi intenzitetot na migracionite dvi`ewa na naselenieto bil neednakov. Vo potkrepa na toa govori faktot, ako vo periodot 1920-1940 godina preku 74.000 lica go promenile mestoto na `iveewe vo Makedonija, vo narednite 20 godini 1940-1960, nivniot broj e zgolemen za pet pati i iznesuva 363.000 lica.<Socijalisti~ka Republika Makedonija, Migracioni dvi`ewa na selskoto i gradskoto naselenie vo SR Makedonija. Skopje, 1969, 7, Republi~ki zavod za statistika na SRM, s. 7.> Ovie izraziti promeni vo migracionite dvi`ewa na naselenieto se rezultat pred se' na dva osnovni faktori - voeniot i specifi~nite okupacioni uslovi i ekonomskiot faktor, pri {to doa|a do pogolema razdvi`enost na naselenieto na relacija selo-grad, kako i od pomalite kon pogolemite gradski centri vo Makedonija i iseluvawe vo evropskite i prekuokeanskite zemji. Kon ova terba da se dodade i doseluvaweto od sosednite zemji vo Makedonija, pred se' od Kosovo, Sanxak, Ju`na Srbija i Albanija, {to e pointenzivno izrazeno pome|u 1950-1960 godina kako i dobrovolnoto iseluvawe od Makedonija na preku 200.000 Turci vo celiot povoen period, od koi od 1956 godina se iselile okolu 150.000 pripadnici na turskoto naselenie.<Lazar Lazarov, Op{testveno-ekonomskiot razvoj na NR Makedonija 1944-1957, Skopje, 1988, 184, INI.> Inaku, sostojbata na promenite vo periodot me|u dvete svetski vojni i vo povoeniot period izgleda{e vaka:<Republi~ki zavod za statistika, Prvi rezultati od popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite vo 1981, Skopje, 1981, 11.>

31. 1921 808.724 `iteli

31. III1931 949.958 `iteli

15. II 1948 1.152.986 `iteli

31. III 1953 1.304.514 `iteli

31. III 1961 1.406.003 `iteli

31. III 1971 1.657.308 `iteli

31. III 1981 1.913.571 `iteli

Gledano niz prizmata na nacionalnata zastapenost vo NR (SR Makedonija vo periodot 1953-1971) najgolem porast e zabele`an kaj {iptarskoto (denes albanskoto) malcinstvo a najgolemo opa|awe e zabele`ano kaj turskoto malcinstvo, {to go potvrudvaat i slednive podatoci:<Isto tamu, Popisot na naselenieto po narodnost vo SRM, Skopje, 1971, 10.>

b) Etni~kite promeni vo Egejska Makedonija i problemot na iseluvaweto na Makedoncite

Vo vrska so pra{aweto za etni~kite promeni, stepenot na ostvarenost na nacionalnite prava na makedonskiot narod vo Egejska Makedonija i obidite za realizirawe na stsreme`ite za obedinuvawe, postoi brojna doma{na i stranska izvorna dokumentiacija, posebno za periodot na Vtorata svetska vojna i po nea. Za utvrduvawe na brojnata sostojba na makedonskoto naselenie vo prvite godini na vojnata, partizanskite poverenici vo 1941/42 godina sprovedoa anketa, spored koja nacionalnata struktura na naselenieto vo Egejska Makedonija izgledala vaka: 72,2% Makedonci, Grci, doseleni od Turcija 21,1% ili vkupno 195.395 Makedonci.<Dr`avni arhiv Sekretarijaa za inostranih poslova (DASIP), Beograd, fasc. 98.> Sekako, brojnata sostojba na makedonskoto naselenie e zna~itelno pogolema od iznesenata, no treba da se sogledaat i specifi~nite uslovi pod koi e sprovedena anketata na partizanskite poverenici od 1941/42 godina.

Gledano po okolii i okruzi vo Egejska Makedonija, spored istava sprovedena anketa i popis, etni~kata sostojba izgledala vaka: Lerinskiot okrug - Makedonci 76,9%, Grci i drugi 15,9%, Vodenskiot - Makedonci 54,8%, Grci i drugi 49,9%..., ili vkupno 195.395 Makedonci.<Isto tamu...> Ovie podatoci se identi~ni so objavenite vo vesnikot “Rizospastis” od 13. 01. 1946 god., spored koj vo Egejska Makedonija `iveat 180.000 Makedonci vo 200 sela, a vo Lerin 80% Makedonci i vo kostur 70% Makedonci.<V. “Rizospastis” - organ na KP na Grcija, 13. 01. 1946.>

Porane{na Jugoslavija i nejzinoto dr`avno partisko rakovodstvo delumno, a vo oddelni vremenski periodi i voop{to ne vodele smetka z ostvaruvaweto i za{tita na nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejska i Pirinska Makedonija i vo delot pod Albanija, a za obidi za nekakvo nivno obedinuvawe voop{to i ne stanuvalo zbor. Edvard Kardeq, kako rakovoditel na sektorot za site me|unarodni pregovori i dogovori na Jugoslavija po Vtorata svetska vojna, ne poka`a nikakva aktivnost za postavuvawe na makedonskoto nacionalno pra{awe, a kamo li da se zastapuva za negovo re{avawe.Toa {to Mo{a pijade na Pariskata mirovna konferencija go pokrena pra{aweto za polo`bata na Makedoncite vo sosednite zemji pove}e e rezultat na negovata samoinicijativa, otkolku na generalniot stav na jugoslovenskata delegacija. Polo`bata i pravata na Makedoncite vo Egejska Makedonija na Pariskata mirovna konferencija ne bea postaveni kako poseben nacionalen problem, tuku samo vo sklop na jugoslovensko-gr~kite i jugoslovensko-bugarskite teritorijalni razgrani~uvawa i makar {to toga{ vo sostavot na delegacijata na porane{na Jugoslavija od NR Makedonija u~estvuvaa i dvajca makedonski pretstavnici: Dimitar Vlahov, kako ~len, i Blagoja Haxipanzov - kako sovetnik.

So cel da go izmenat etni~kiot sostav vo Egejska Makedonija, neposredno po Vtorata svetska vojna, gr~kite vlasti pristapija kon teror, progoni i fizi~ko istrebuvawe na makedonskoto naselenie. nositel i organizator na ovie progoni be{e oficijalnata gr~ka vlast. Taka, del od makedonskoto naselenie e ubieno, a golem del za da go spasi svojot `ivot, bilo prinudeno da gi napu{ti svoite ogni{ta i da prebegne vo Jugoslavija, Bugarija i vo drugi evorpski i prekuokeanski zemji.

Spored francuski oficijalni izvori, Makedonci od Egejska Makedonija prebegnati vo Jugoslavija imalo vkupno 35.000 od koi 25.000 na teritorijata na NR Makedonija, dodeka “komunisti~koto dvi`ewe vo Grcija i emigracijata od Egejska Makedonija prodol`uva i naselenieto se progonuva podolgo vreme vo godinite od 1944 do 1949 godina, do zatvoraweto na makedonskata granica na jugoslovenska strana vo sredinata na 1949 godina...”.<Archives diplomatique... Nantes, Fond, Etat General des fonds, serie, Skopje, vol. 16.> predmet: Makedoncite od Egejska Makedonija vo Jugoslavija, 20 april 1953 godina. Prvata emigracija nastana vo oktomvri 1944 godina koga, spored francuski soznanija, 5.000 makedonski partizani preminaa vo Makedonija, a vtorata vo dekemvri 1944 godina i prodol`i ponatamu. Se' do 1949 godina postojano prebegnuvaa Makedonci na teritorijaa na NR Makedonija.<Isto tamu... vol. 16.>

Makedoncite od egejskiot del na Makedonija bea smestuvani niz cela Makedonija i glavno okolu gradovite vo vnatre{nosta na zemjata, a pred se' vo pozna~ajnite gradski centri vo Skopje i okolinata 1800 lica, T. Veles 3.500, [tip 2.500, Radovi{ 2.000, Ko~ani 1.650, Tetovo 2.000, Kru{evo 6.500.<Isto tamu...> Centrite za prifa}awe i smestuvawe ne gi smestuvaa begalcite vo blizina na granicata od opravdani pri~ini, taka {to vo pograni~nite gradovi sosema e mal brojot na smestenite begalci, na primer vo Bitola imalo samo 300, vo Ohrid 100, vo Gevgelija 200, vo Strumica 200, vo Gostivar 500, itn.<Isto tamu...> Site Makedonci begalci od egejskiot del, spored francuski procenki, go izgubile pravoto na gr~ko dr`avjanstvo, a se steknale od jugoslovenskite vlasti so jugoslovenski dokumenti. [to se odnesuva do smestuvaweto i polo`bata, vo francuskata dokumentacija se naglasuva deka tie `iveat mnogu te{ko, a mnogu od niv se bez rabota i mnogu retko nivnite semejstva ne ne se sobrani zaendo tuku, naprotiv, se razdvoeni, `iveej}i ednite vo Jugoslavija a drugite ostanaa vo Grcija. Vsu{nost, najgolemiot del od Makedoncite begalci `iveeja so nade` deka eden den }e se vratat vo Grcija, no za `al barawata za odobruvawe za nivnoto vra}awe definitivno se zabraneti od gr~kite vlasti. Vo dokumentacijata se naveduva deka Makedoncite begalci od Egejska Makedonija vo NR Makedonija formirale zdru`enie na Makedoncite od Egejska Makedonija na ~elo so Naum Pejov i go izdavaat mese~noto spisanie “Glas na Egejcite”.<Isto tamu... sign. 16.>

Vo izve{tajot na francuskiot ambasador vo Grcija De Vo Sen Kir pod naslov “Nadvore{nata politika na Grcija” upaten do francuskata vlada, se naglasuva deka “nadvore{nata politika na Grcija sega e mnogu slo`ena... odnosite na Grcija vo Velika Britanija imaat isklu~itelno zna~ewe, bidej}i Grcija e okupirana od britanskite trupi... Vladata (gr~ka - m.b.) li~no nastojuva angliskata armija da ne ja napu{ta zemjata tolku brgu”.<Isto tamu... Nantes, Fond, Athenes, serie B, vol. 50.> - Izve{taj na francuskiot ambasador vo Atina De Vo Sen Kir, predmet: Nadvore{na politika na Grcija.> Istiov francuski diplomatski pretstavnik gi analizira sostojbata i pri~inite za doa|aweto na Amerikancite vo Grcija kon krajot na 1946 godina, “otkako Caldaris pobara amerikanska pomo{ vo dekemvri 1946 godina, a osobeno po vetenata pomo{ na Grcija od pretsedatelot Truman vo svojot govor od 12 mart 1947 godina Grcija definitivno premina pod amerikansko vlijanie. So toa, taa (Grcija - b.m.) zazede oficijalen stav za SAD protiv Rusija vo sudirot vo koj se' pove}e i pove}e go podeli svetot na dva tabora.. ovie okolnosti bea fatalni za Grcija koja se re{i za vakvo re{enie... od ovaa zemja brojni politi~ki li~nosti `alat za ova re{enie... i Caldaris `ali {to negovata dr`ava ne e vo dobri odnosi so nejzinite severni sosedi i {to Grcija ne stanala vrska me|u Istok i Zapad... {to gr~kiot narod od 7,5 milioni `iteli zagubi zatoa {to se sprotivstavi na edna slovenska masa od 250.000 (se misli na makedonskiot narod vo Grcija - b.m.)... treba da se dodade deka Rusite vo odnos na Grcija vodea edna neve{ta politika i niz brojni gre{ki ja frlija Grcija najprvin vo pregratkite na Angli~anite, a potoa na Amerikancite...”.<Isto tamu... vol. 50 - Izve{taj na De Vo Sen Kir od 30 april 1947 godina, predmet: Me|unarodnata situacija vo Grcija po govorot na pretsedatelot Truman.>

So amerikanskoto prisustvo vo Grcija, namesto da se podobri, osetno se vlo{uva politi~ko-ekonomskata sostojba vo Grcija, {to predizvika nezadovolstvo sred demokratskite sili i reakcija na politi~koto Biro na CK na KPG vo letoto 1947 godina. “amerikanskata dominacija sozdade u`asna situacija za Severna Grcija so tragi~ni posledici za naselenieto vo Makedonija i Trakija. Sprovedenite zatvorawa na masite, torturite, is~eznuvawata na zatvorenicite od lokalnata bezbednost, napu{taweto na svoite domovi od stotici iljadi selani koi prebegnaa vo pobezbedni mesta... uni{tuvaweto na ekonomijata... se raboti koi ja karakteriziraat situacijata {to denes vladee vo Makedonija i Trakija..., ovaa krvava orgija vo Severna Grcija ne be{e poznata duri ni vo vremeto na jani~arite, organizirana e od Vladata (gr~kata - b.m.) i nejzinite pretstavnici od Solun..., narodot od Makedonija i Trakija terba da se bori protiv amerikanskaa dominacija...”.<Isto tamu... sign. 27.>

Nesigurnosta kaj naselenieto, predizvikana od progonite i terorot, pridonese da se zabrza i omasovi procesot na napu{tawe na zemjata. So osnovna cel da se spre~i ovaa sostojba e formirana specijalna komisija pri Obedinetite Nacii za Balkanot. Taka, spored izve{tajot na ovaa specijalna komisija od 13 maj 1949 godina, brojot na begalcite od Grcija iznesuval 552.000 lica od koi 232.000 od Makedonija. Pokraj toa, ovaa specijalna komisija se osvrnuva i na oficijalnite izvestija na gr~kata vlada spored koi “gr~kata vlada {totuku objavi eden izve{taj od 30 noemvri vo koj iznesuva i priznava deka od Grcija ima 486.925 begalci”.<Archives diplomatique... Paris, serie, Commission speciale des Nations unis pour les Balkans, vol. 201.>

Procesot na iseluvaweto ne be{e sopren nitu po zavr{uvaweto na Gra|anskata vojna vo Grcija, {to govori deka pri~inite za toa ne se sostoeja samo vo voenata sostojba, tuku i vo politi~kite i ekonomsko-socijalnite motivi za napu{tawe na zemjata, a posebno vo odnesuvaweto na gr~kite vlasti. Taka, samo od Makedonija i Zapadna Trakija pri krajot 1955/56 godina 17.000 lica ja napu{tija Grcija od koi 15.000 zaminaa vo SAD i 2.000 vo Avstralija. “makedonskata emigracija od Zapadna Makedonija..., Makedoncite od kostur, Lerin i Ko`ani, zaminuvaa vo SAD, Kanada i Avstralija..., tie osnovaa svoi kolonii..., siroma{tijata vo zemjata prirodno pridonese za zaminuvaweto vo stranstvo”.<Archives diplomatique... Nantes... Fond, Etat General des fonds, serie, Skopje, vol. 9> - Makedonskata emigracija od Zapadna Makedonija, 27 dekemvri 1956 godina.> Treba da se zabele`i deka i Gra|anskata vojna vo Grcija, pokraj socijalno-ekonomskite motivi, vo golema mera pridonesoa iseluvawe od Severna Grcija “bez nade`” za vra}awe, kako {to se istaknuva vo francuskata oficijalna dokumentacija.

4. Makedonija na Pariskata mirovna konferencija i po nea

Po svojot na~in na re{avawe vo tekot na mirovnite pregovori i dogovori Pariskata mirovna konferencija od 1946 godina formalno-pravno spored zacrtanite koncepcii mo`e da se okarakterizira kako prva od vakov vid vo odnos na site prethodni mirovni konferencii. Pokonkretno, poslednaa vo sporedba so onaa od krajot na Prvata svetska vojna, vo svojata postavenost na predvidenite na~ini na re{avaweto na posavenite pra{awa nose{e izvesni koreniti istoriski promeni. Za toa vlijaeja pove}e okolnosti me|u koi: 1) karakterot na samata Vtora svetska vojna - antifa{isti~ki; imeno tokmu taa pravedna vojna {to ja vode{e pogolemiot del od zemjite ov svetot pridonese, vo krajna linija, da se formira edinstven antihitlerovski front so osnovna cel: da se uni{ti fa{izmot i da se sozdadat uslovi za mir i nepre~en progres na ~ove{tvoto, i 2) za sozdavawetona taa antihitlerovska koalicija direktno povlijaeja progresivnite principi sodr`ani vo Atlanskata povelba, od letoto 1941 godina, vo koja me|u drugoto se istaknuva deka po vojnata site narodi vo svetot }e imaat pravo na sloboden i nezavisen `ivot i da izberat takva forma na op{testvneo ureduvawe, kakva {to tie }e posakaat.<Les principes dans la Charte Atlantique-Direction de la documentation francaise. Recueril des documents de la Conference de Paris, Livre V, p. 446.> Taka, poradi navedenive, a i drugi sli~ni okolnosti, se ovozmo`i kon sredinata na Vtorata svetska vojna da se izgradi eden kurs koj }e poslu`i kako solidna osnova i garancija za poslevoenoto organizirawe na demokratskiot mir vo svetot. Vo duhot na ovie postavki i celi be{e organizirana i odr`ana Potsdamskata konferencija od 17 do 26 juli i od 28 juli do 2 avgust 1945 godina,<Vladimir Dedijer, Jugoslavija od Versaqa do Pariza, Beograd, 1947, s. 2-3.> no do koja stepen taa go opravda toa, toa e drugo pra{awe, koe bara posebno i poopstojno prou~uvawe.

Ova be{e vsu{nost konferencija na Sovetot na ministrite za nadvore{ni raboti na pette golemi sili i na nea be{e doneseno re{enie za podgotvuvawe na proekt-dogovorite i pregovorite so sojuznicite na Hitler, {to treba{e da poslu`i kako osnovna diskusija na plenarnata Mirovna konferencija vo Pariz, za organizacija na povoeniot mir i bezbednost ov svetot. Edvard Kardeq (imenuvan od jugoslovenskoto dr`avnopartisko rakovodstvo za {ef na jugoslovenskata delegacija na site me|unarodni pregovori po 1945 god.) smeta deka: “Vsu{nost, toa i ne bea nekakvi pregovori, golemite sili (SSSR, SAD i V. Britanija, Francija i Kina - b.m.) samite me|usebno se bea dogovorile za formirawe na Sovetot na ministrite, a bez prethodno da se dogovorat za toa so drugite zemji (na konferencijata vo Pariz bea pretstavnici od 21 zemja - b.m.). Spored toj dogovor (Potsdamskiot - b.m.), samotie dr`avi imaa pravoda re{avaat, a site drugi u~esni~ki vo vojnata, odnosno antihitlerovskata koalicija, imaat pravo pred Sovetot na ministrite samo da go iznesat svoeto mislewe i da gi postavat svoite barawa...”.<Edvard Kardeq, Mirovnite pregovori, Kako se re{ava{e... Se}avawa, Komunist, Misla, Skopje, 1980, s. 95.> Taka, vo praktikata u{te esenta istata godina, kaj Sovetot na ministrite na golemite sili, na zasedanieto vo London, dojdoa do izraz streme`ite za osloboduvawe na negovite obvrski od Vtorata svetska vojna, proklamirani vo Atlanskata povelba. Toa osobeno be{e prisutno kaj anglo-amerikanskite pretstavnici vo Sovetot vo vrska so podgotvuvaweto na mirovnite dogovori vo Romanija, Ungarija, Bugarija, Italija i Finska, no seto toa be{e korigirano vo izvesna smisla i be{e utvrden sistemot na mirovnite dogovori so spomenatite pet zemji sojuzni~ki na Hitler.

Spored re{enijata na Moskovskata konferencija, Pariskata mirovna konferencija be{e predvidena da se odr`i vo maj 1946 godina.<Direction de la documentation francaise. Recueil des documents de la Conference de Paris, Livre, III, p. 174.> Na Konferencijata vo Moskva od 16 do 26 dekemvri 1945 godina u~estvuvaa ministrite za nadvore{ni raboti na trite golemi sili: Soedinetite Amerikanski Dr`avi, Velika Britanija i SSSR. Be{e postignata soglasnost vo vrska so podgotvuvaweto na mirovnite dogovori so navedenite pet zemji - Hitlerovi sojuzni~ki vo Vtorata svetska vojna. Spored preporakite na Komisijaa be{e izgraden stav za glasawe pri donesuvaweto odluki, <Isto tamu... s. 174-183.130>

[to se odnesuva pokonkretno do samata Pariska mirovna konferencija (od 29 juli do 15 oktomvri 1946 godina), u{te pred nejzinoto odr`uvawe bea izgradnei nekoi osnovni principi od proceduralen karakter za nejziniot na~in i tok na rabota. Spored niv, Plenarnaa konferencija ja so~inuvaa pretstavnici od 21 dr`ava na ~elo so {efovite na nivnata delegacija. Sekoja od ovie komisii be{e sostavena od pretstavnici na dr`avite u~esni~ki vo Sovetot, koi gi podgotvuvaa proektite od dogovorite na ~lenkite u~esni~ki od stranata na Hitlerova Germanija. Od dvete ekonomski komisii, ednata se zanimava{e so ekonomskite i finansiskite pra{awa od dogovorot za Italija, a drugata be{e zadol`ena da gi ispituva ekonomsko-finansiskite problemi na dogovorite so Romanija, Bugarija, Ungarija i Finska. Pokraj 132 sozdadena i voena komisija, so zada~a da gi prou~uva voeno-pomorskite i vozdu{nite pra{awa od dogovorite so pette navedeni zemji.<Isto tamu...>

a) Ostvaruvawe na nacionalnite prava na Makedoncite od Pirinska Makedonija na Pariskata mirovna konferencija

[to se odnesuva do jugoslovensko-bugarskite dr`avnopartiski odnosi i stavovi po pra{aweto za nacionalnite prava na makedonskiot narod od pirinskiot del na Makedonija, su{testveno e da se podvle~e deka tie se od pove}e aspekti raznovidni po svojot karakter i evoluirale vo oddelni periodi.

Vo stavovite na BRP(k) sprema nacionalnite prava na makedonskiot narod vo periodot neposredno po Vtorata svetska vojna se zabele`uva osetno evoluirawe i vo osnova mo`e da se sogledaat tri osnovni fazi koi bitno se razlikuvaat. Imeno, prvata faza, koja prakti~no zapo~na od 9 septemvri 1944 godina, odnosno so doa|aweto na novata Ote~estveno-frontovska vlast, trae{e do polovinata na 1945 godina. Toa e kratok, no mo{ne zna~aen period na stabilizacija na vnatre{nopoliti~kiot sistem na novata narodna vlast, sozdaden po osloboduvaweto od vlasta na fa{isti~ka carska Bugarija. Vo toj kus vremenski interval bea o~igledni naporite od bugarska strana za normalizacija na odnosite so jugoslovenskite narodi i Bugarija ima{e pravilen odnos i sprema priznavaweto i postoeweto na makedonskata nacija. Eve {to be{e izjaveno od bugarska strana: “Specijalno vo vrska so sozdavaweto na makedonskata slobodna dr`ava vo granicite na Federativna Jugoslavija, so {to pravi seriozen ~ekor kon ostvaruvawe na idealite na Makedoncite za slobodna edinstvena Makedonija, nie Vi davame do znaewe deka na{ata Partija i na{iot narod (bugarskata partija i narod - b.m.) najtoplo ja pozdravija novata makedonska dr`ava. Nie }e rabotime na nejzinoto popularizirawe me|u naselenieto od bugarskiot del na Makedonija, }e rabotime na budeweto na makedonskata nacionalna svest kaj toa naselenie, koristej}i go herojskoto minato i dene{ninata na makedonskiot narod vo negovata borba za osloboduvawe...”.<Pismo na sekretarot na CK na BKP Traj~e Kostov za generalniot sekretar na CK na KPJ Josip Broz Tito od 2 noemvri 1944 godina - Dr`avni Sekretarijat za inostrane poslove - Beograd. Dokumentacija o bugarskim stavovima prema Jugoslaviji od 1944 do 1969 godine, Beograd, 10 oktobra 1969, s. 20.> Ova e sodr`ano vo pismotona sekretarot na CK na BKP Traj~e Kostov isprateno do generalniot sekretar na CK na KPJ Josip Broz Tito na 2 noemvri 1944 godina.

Za jugoslovenskata delegacija na ovaa konferencija mo{ne su{testveno be{e pra{aweto za teritorijalnite razgrani~uvawa so sosednite zemji. Taa se zastapuva{e za dosledno sproveduvawe na principot na teritorijalnite razgrani~uvawa vrz baza na etni~kiot sostav na naselenieto. Toa osobeno se odnesuva{e sprema jugoslovenskite sosedi - Bugarija, Grcija i Italija.< od Konferencijaa insistira{e {to poprodlabo~eno i podosledno razgleduvawe na pra{aweto za teritorijalnite razgrani~uvawa.>

Treba da se podvle~e deka konkretno za Jugoslavija na ovaa konferencija dominiraa problemite okolu teritorijalnite razgrani~uvawa vo Grcija i Bugarija, a osobeno so Italija i Avstrija.

[to se odnesuva konkretno za Makedonija, treba da se istakne deka pra{aweto na nacionalnite prava na makedonskiot narod na ovaa Mirovna konferencija vo Pariz od 1946 godina ne be{e tretirano kako oddelen problem, no toa ne treba da zna~i deka ne be{e i postaveno i ne se diskutira{e po nego, tuku naprotiv, vo vrska so ovoj problem bea vodeni opse`ni i na mesta mo{ne ostri diskusii me|u pretstavnicite na golemite sili i jugoslovenskite, bugarskite i gr~kite oficijalni pretstavnici na ovaa konferencija - kako direktno najzainteresirani za me|usebnite teritorijalni razgrani~uvawa.<Istoto, Proces verbaux officiels N. 2. Rapport presente au Consail de Securite par la Commission d enquete. Vol. I, New York, p. 2-3.> Toa fakti~ki zna~e{e dekana Makedonija i na makedonskite nacionalni prava im se prio|alo ne kako na posebno nacionalno pravo na makedonskiot narod, tuku vo sklopot na re{avaweto na me|udr`avnite sporni problemi me|u balkanskite dr`avi, {to vo osnova be{e pogre{no od strana na golemite sili i od samata konferencija vo celina. Pritoa, kako pojdovna osnova i centralni pra{awa na razgleduvawe baea pra{awata povrzani so etnografskite i politi~ko-teritorijalnite razgrani~uvawa me|u Grcija, Jugoslavija i Bugarija.

Za jugoslovensko-bugarskite pra|awa na Pariskata mirovna konferencija bitno e da se podvle~e deka tie od pove}e aspekti se raznovidni po svojot karakter i su{tina, a nie }e gi izvdvoime pozna~ajnite i toa. 1) pra{aweto za nacionalnite prava na makedonskiot narod od pirinskiot del na Makedonija kako poseben nacionalen problem,<Vo vrska so jugoslovensko-bugarskite sporni pra{awa, osnovnoto {to treba da se potcrta e deka sred najvisokite oficijalni jugoslovenski dr`avnopartiski krugovi, u{te pred samata konferencija, be{e izgradeno cvrsto stanovi{te koe se sostoe{e vo sledniot: “Na{iot stav za pra{aweto na granicite na sektorot pome|u Federalna Makedonija i Bugarija e poinakov. Toj se bazira vrz pricipot na pravoto sekoj narod na svojata zemja slobodno da `ivee i nepre~eno da se razviva. Na krajot od vojnata {to e vodena za ostvaruvawe na ovoj va`en princip, nie toa pravo go barame za na{iot makedonski narod. Vo Pirinska Makedonija, koja opfa}a 8.000 km2 `iveat, po Nejskiot dogovor 187.167 Makedonci. Ispravkata na granicata me|u Federalna Makedonija i Bugarija bi bila najpravilna ako bi se pripoila Pirinska Makedonija kon Vardarska”.>

Vakvite stavovi bea izneseni i na Pariskata mirovna konferencija od stran ana jugoslovenskata delegacija, no za `al bugarskata oficijalna diplomatija, bilo poradi svojata kusogledost ili namerno, go zaobikoluva{e i go premol~uva{e ova pra{awe. Taka, za ilustracija, od pozna~ajnite diskusii }e izdvoime nekoi fragmenti od izlagaweto na ~lenot na jugoslovenskata delegacija Mo{a Pijade: “Me|u konfliktite {to gi sprotivstavuvaa balkanskite narodi, osnovniot konflikt vsu{nost be{e neslogata me|u Jugoslavija i Bugarija vo vrska so makedonskoto pra{awe. Jugoslavija mu go prizna na makedonskiot narod pravoto na nezavisen nacionalen `ivot. Vo sklopot na jugoslovenskite granici makedonskiot narod, kako ~len na jugoslovenskata federacija, mo`e da ja kreira svojata Narodna Republika, koja }e go usvoi na esen (se misli na Ustavot na NR Makedonija od 1946 godina - b.m.) svojot demokratski ustav”.<Direction... Recueil... Livre VII, p. 209. Projet de Traite de Paix avec la Bulgarie - ...Dans les conflits qui opposrrem les peuples balkaniques les una au autros, le conflit fondamental etait en realite une dissension entre la Yougoslavie et la Bulgarie au sujet de la question macedonienne. La Yougoslavie a reconnu au peuple macedonien le droit a une vie nationale independente. C'est dans le Cadre des frontiere yougoslave et comme membre de Federation yougoslave que le peuple macedonien a pu creer sa Republique populaire qui recevra des l'automne sa Constitution”.>

Treba da se istakne deka, i pokraj toa {to i na ovaa konferencija ne be{e razre{en problemot so nacionalnite prava na makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija, kako i na drugite nacionalni malcinstva vo Bugarija, sepak e napraven ~ekor napred so doneseniot ~len 2 na Sekcijata 1 za politi~ki pra{awa. So ovoj ~len Bugarija e obvrzana od strana na Konferencijata da prezeme soodvetni merki, spored koi im se garantiraat na site gra|ani osnovnite ~ove~ki prava, slobodata na izrazuvawe vo pe~atot, na misleweto, vo zdru`uvaweto, i drugi prava bez ogled na rasna, verska, jazi~na i polova pripadnost.<Istoto, Livre VIII, Partie II, Clauses politique. Section, p. 497. >

Vo vrska so pra{aweto za reparaciite {to treba{e Bugarija da im gi nadomesti na Jugoslavija i Grcija, golemite sili, a osobeno onie od zapadniot kapitalisti~ki svet, bea mo{ne rigorozni pri utvrduvaweto na kriteriumite za visinata na obe{tetuvaweto. Taka, spored ~len 20 i nekoi novomodificirani ~lenovi od proekt-mirovniot dogovor so Bugarija, usvoen od mnozinstvoto na Konferencijata, taa treba{e da im isplati na ime reparacii na Jugoslavija i na Grcija 125 milioni amerikanski dolari, od koi polovinata na Jugoslavija vo rok od {est godini.<Istoto.> Pokraj toa, na ovaa konferencija bea usvoeni predlozite spored koi be{e izvr{eno ograni~uvawe, odnosno smaluvawe na postojnite bugarski voeni sili i vooru`uvawe i toa vo voenata avijacija, pomorstvoto i kopnenata vojska. Ovie stavovi bea precizirani so ~len 9 od voenite klauzuli.<> Faktot deka Bugarija trebalo da gi plati reparaciite, iako ne vo toj obem, nepobiten bil taka {to duri ni bugarskiot pretstavnik na Konferencijata Stefanov ne ja negira{e realnosta deka fa{isti~ka Bugarija izvr{ila politi~ko-voena agresija na tu|i teritorii na bugarskaa dr`ava, me|u koi pred se' na goelm del od Makedonija, nitu pak se sprotivstavuva{e na obvrskata Bugarija da gi nadomesti napraventie {teti od nejzina strana na ime na reparaciite.< Direction... Recueil... Livre VIII. Texte I. Articles nouveaux et modifications aux articles du Projet de Traite de Paix avec la Bulgarie adoptes a une majorite egale au superieure au deux tiers. ARTICLE 21 paragraphe 2... Si dans des cas particuliers, il est impossible a la Bulgarie d'effectuer la restitution d'objet presentant un interet artistique, historique, ou archeologique et qui font partie du patrimoineculturel de la Nation Unie du teritorie de laquelle ces object ont ete enleves et les autorites bulgares ou par les ressotissants bulgares usant de la force ou de la contrainte...(p. 389). >

Sli~ni sankcii protiv Bugarija bea prezemeni na Konferencijata i vo pogled na odnesenite vo Bugarija arheolo{ki, istoriski i drugi umetni~ki vrednosti, spored koi taa be{e zadol`ena da im gi vrati na zemjite sopstveni~ki.<Istoto. Ministeru des Affaires etrangeres notes des document (N. 798). Traite de la collaboration et d'Assistance Mutuelle entre la Bulgarie et la Yoguslavie (27 novembre 1947 (p. 3-6). >

Vakvata tolerantna politika na jugoslovenskata vlada sprema Bugarija na Pariskata mirovna konferencija pretstavuva{e eden od preduslovite koi, vo izvesna smisla, vlijaeja da se razvijat vo pozitivna nasoka odnosite me|u dvete zemji po Konferencijata, iako tie postoeja i po 9-ti septemvri 1944 godina.

b) Ostvaruvaweto na nacionalnite prava na Makedoncite od Egejska Makedonija na Pariskata mirovna konferencija

Posebno seriozen problem na Pariskata mirovna konferencija pretstavuva{e pra{aweto okolu teritorijalnite razgrani~uvawa me|u Jugoslavija i Grcija odnosno Makeodnija, okolu nacionalnite prava na makedonskiot narod vo Egejska Makedonija. Vo razre{uvaweto na pra{aweto vo jugoslovensko-gr~kite teritorijalni razgrani~uvawa postoe{e o~igledna podvoenost me|u pretstavnicite na 21 vlada na ovaa konferencija, koi gi zastapuvaa interesite na ednata ili na drugata strana. Taka, pretstavnicite na zapadnito kapitalisti~ki svet na ~elo so SAD, Velika Britanija i Francija nastojuvaa da gi re{at gr~ko-jugoslovenskite razgrani~uvawa vo polza na Grcija, a isto~nite socijalisti~ki zemji, predvodeni od Sovetskiot Sojuz, se zastapuvaa za pravilno razre{uvawe na ovoj problem, trgnuvaj}i od na~eloto na etni~kiot sostav na naselenieto. No, i pokraj toa {to evorpskite socijalisti~ki zemji, vklu~itelno i Jugoslavija, nastojuvaa da sozdadat edna ramnote`a i se zastapuvaa za objektivno razgleduvawe na spornite problemi i donesuvawe na soodvetni pravedni odluki, sepak, mo`e slobodno da se istakne deka zapadniot kapitalisti~ki svet, so svojata poagresivna politika ima{e zna~itelno pogolemo vlijanie vrz samiot tek i na~in na rabota na Pariskata konferencija, a osobeno vo nametnuvawe na nivnata volja i streme`i pri donesuvaweto na konkretni re{enija. Za ilustracija i potkrepa na takvoto na{e gledi{te, }e navedeme deka od strana na avstraliskaa vlada be{e podnesen t.n. “avstraliski predlog”, spored koj se predlaga{e naj~uvstvitelnite sporni pra{awa, vo koi spa|aa i jugoslovensko-gr~kite i jugoslovensko-italijanskite razgrani~uvawa, d agi re{ava edna “potkomisija” sostavena od osum pretstavnici na ~etirite golemi sili - SAD, Francija, Anglija i SSSR.< Direction... Recueil... Livre VI, Le releve des decision de la dix-septieme seanse est adopte. “La Commission adopte alors a 1 unanimite une proposition australienne tendant a aetablir une Sous-Commission de huit membre composee des representation des quatres piussances”. Slabosta na ovoj avstraliski predlog se sostoe{te tokmu vo toa {to se predimenzionira{e mestoto, ulogata i zna~eweto na ~etirite golemi sili na {teta na drugite 17 zemji - u~esni~ki na konferencijata, koi fakti~ki bea staveni vo podredena vtorostepena uloga.>

Od samaa Pariska mirovna konferencija ima dosta golem broj objaveni i neobjaveni dokumenti koi integralno ili parcijalno se povrzani so Makedonija i so nacionalnite prava na makedonskiot narod. Od niv posebno vnimanie zaslu`uvaat memorandumite i telegramite podneseni od strana na Makedoncite od Egejska Makedonija na Pariskata mirovna konferencija.<> Osven toa, se daaat striktni podatoci za sostojbata na ubienite, ranetite, interniranite Makedonci i opo`arenite naselbi ov nekoi sela i gradovi vo Egejska Makedonija. Za izlezot od vakvata haoti~na sostojba vo Severna Grcija, potpisnicite na ovoj memorandum - prebegani Makedonci, baraa od Anketnata komisija na Pariskata mirovna konferencija i od Organizacijaa na ON da se prezemat soodvetni merki. Telegramite podneseni vo ramkite na ovoj memorandum se isprateni od Konferencijata na prebeganite Makedonci od Egejska Makedonija {to se odr`a na 17 mart 1947 godina vo Prilep. Vo memorandumot pokraj drugoto, se istaknuva slednovo: “Nie prebeganite od Egejska Makedonija... najenergi~no protestirame protiv brutalnite kriminali izvr{eni od monarhofa{isti~kite bandi na Zervas, Politis, EDES, burandarite protiv demokratskoto naselenie”.<Spored “L Humanite” organ na KP na Francija od 28 avgust 1946 godina vo Egejska Makedonija se ubieni 570 Makedonci, a 1266 se deportirani i se povikuva vrz osnova na v. “Rizospastis” - organ na KPG. L. Humanite 28 aout 1946 “570 assassinat, 1266 deportations - bilance tragique de la dictature de Tsaldaris (d apres l organ xommuniste grec “Risospastis”. >

* *

Na Pariskata mirovna konferencija e razgleduvano pra{aweto za ostvaruvawe na nacionalnite prava na makedonskiot narod od egejskiot i pirinskiot del na Makedonija, no ne kako oddelen problem, tuku vo sklopot na jugoslovensko-gr~kite i jugoslovensko-bugarskite teritorijalni razgrani~uvawa.

Vo ramkite na jugoslovensko-bugarskite teritorijalni razgrani~uvawa na samata konferencija problemot na Makedonija e razgleduvan od pove}e aspekti i toa. 1) pra{aweto na nacionalnite prava na makedonskiot narod od pirinskiot del na Makedonija kako poseben nacionalen problem, a ne vo sklopot na teritorijalnite razgrani~uvawa, 2) pra{aweto na jugoslovensko-bugarskite teritorijalni razgrani~uvawa zasnovani vrz etni~kiot sostav na naselenieto. Spored oficijalni izvori od golemite sili, neposredno po Konferencijata vo 1947 godina preku 75% od naselenieto vo Pirinska Makedonija se deklarirale kako Makedonci. Od Makedonija kako ~len na jugoslovenskaa delegacija na Pariskata mirovna konferencija e Dimitar Vlahov, a Blagoja Haxipanzov kako sovetnik. Za vreme na odr`uvaweto na Pariskata mirovna konferencija i neposrdno po nea sred jugoslovensko-bugarskoto dr`avno-partisko rakovodstvo se zastapuva{e gledi{teto i se rabote{e na pripojuvawe na Pirinska kon Vardarska Makedonija (NRM), kako i na sozdavawe na jugoslovensko-bugarska, pa duri i Balkanska federacija vo koja treba{e da vleze i Albanija kako neslovenska zemja.

[to se odnesuva do Egejska Makedonija, jugoslovenskoto rakovodstvo, a posebno Edvard Kardeq kako {ef na site me|unarodni dogovori i pregovori na toga{na Jugoslavija, ne poka`a aktivnost da go postavi, a kamo li da se zastapuva za obedinuvawe na makedonskiot narod. Toa {to Mo{a Pijade go pokrena pra{aweto za polo`bata na Makedoncite vo Egejska i Pirinska Makedonija pove}e e rezultat na negovata samoinicijativnost, otkolku na generalniot stav na jugoslovenskata delegacija. Pokraj Mo{a Pijade, zaslu`uva vnimanie da se istakne zastapuvaweto na Manuilski od Ukraina za za{titata i ostvaruvaweto na makedonskite nacionalni prava vo Egejska Makedonija, pri {to go osudi terorot od gr~kite vlasti nad makedonskoto naselenie vo Grcija. Jugoslovenskoto rakovodstvo i na Pariskata mirovna konferencija i potoa ne samo {to ne go postavi makedonskoto nacionalno pra{awe, tuku i vo godinite {to sledea izbegnuva{e voop{to da go inicira i postavuva se' so cel da ne se naru{at dobrite jugoslovenski odnosi srpsko-gr~ki odnosi. Nastanite {to usledija po Konferencijata, a posebno po spletot na me|unarodnite okolnosti so Rezolucijata na Informbiroto od jui 1948 godina i potoa, mo{ne negativno se odrazija vo ostvaruvaweto na makedonskite nacionalni prava i obedinuvaweto na Makedoncite vo edna samostojna makedonska dra`va.

GLAVA TRETA

MAKEDONIJA VO JUGOSLOVENSKATA FEDERACIJA

1. Statusot na NR Makedonija vo Jugoslovenskata Federacija

Vo tekot na site povoeni godini po Vtorata svetska vojna, Francija kako i nejzinite diplomatsko-konzularni pretstavnici vo Makedonija i Jugoslavija, vo svoite izve{tai, dokumenti i diplomatska korespondencija vo osnova iznesuvaat pozitivni viduvawa i ocenki za sozdavaweto i razvojot na dr`avnosta na Republika Makedonija, kako ramnopravna federalna edinica na jugoslovenskata Federacija. Taka, francuskite diplomatski pretstavnici po povod prazni~nite odbele`uvawa, posebno na nacionalnite praznici kako na primer: 11 Oktomvri denot na vostanieto na makedonskiot narod protiv fa{siti~kite okupatori, Ilinden, odnosno 2 avgust, golemiot praznik na makedonskiot narod od 1903 godina kako simbol za osloboduvawe od turskoto ropstvo, 13 Noemvri denot na osloboduvaweto na Skopje i drugi prazni~ki odbele`uvawa, vo svoite ~estitki {to gi upatuvaa do najvisokite makedonski rakovoditeli i do makedonskiot narod, go izrazuvaa svoeto zadovolstvo i `elbite za prosperitet na makedonskata dr`ava i makedonskiot narod. Vakvite pozitivni ocenki za sozdadenata makedonska dr`avnost redovno se zastapeni niz postojnite francuski oficijalni dokumenti, a posebno vo izve{taite na francuskite pretstavnici upatuvani do francuskata vlada.

* *

Interesni se i neobi~ni francuskite ocenki okolu definiraweto na poimite Makedonija i Makedonci, a posebno vo vrska so sozdavaweto na dr`avnosta i samostojnosta na makedonskiot narod vo ramkite na jugoslovenskata Federacija i vo drugite delovi od teritoriite na makedonskiot nacionalen organizam {to se nao|aat pod bugarska i gr~ka vlast vo tekot, pri krajot i neposredno po Vtorata svetska vojna. “Postojat razni Makedonii, jugoslovenska, bugarska i gr~ka... i pokraj toa postoi edna dobra Makedonija i {to e dobro za Makedoncite. Srceto i centarot na ovaa zemja se nao|aat vo eden region {to vo periodot na poslednive 20 godini e poznat pod nazivot Ju`na Srbija”. Principot za sozdvawe na edna slobodna Makedonija e proklamiran od mar{al Tito na istoriskoto Zasedanie na komitetot za osloboduvawe na Jugoslavija vo Jajce. Odlukata za obnova na Jugoslavija vo federativen oblik e izglasan ednoglasno na 2 avgust (1944 godina - b.m.), pretstavnicite na makedonskiot narod se sobraa so cel da gi postavat osnovite na nivnata dr`ava i da ja izrazat nivnata makedonska volja i soglasnosta za soedinduvawe vo jugoslovenskata Federacija”.<Spored “L Humanite” organ na KP na Francija od 28 avgust 1946 godina vo Egejska Makedonija se ubieni 570 Makedonci, a 1266 se deportirani i se povikuva vrz osnvoa na v. “Rizospastis” - organ na KPG. L Humanite 28 aout 1946 “570 assassinat, 1266 deportations - bilance tragique de la dictature de Tsaldaris (d apres l organ xommuniste grec “Risospastis” >

Po osloboduvaweto na Makedonija vo esenta 1944 godina vo nea dejstvuva {iroka mre`a narodnoosloboditelni odbori, ~ii{to najvisok centralen organ be{e ASNOM. Politi~kata baza na ovaa vlast ja so~inuva{e adekvatna teritorijalno-organizaciona rasprostraneta mre`a na masovni organizacii (Narodnoosloboditelniot front, podocna Naroden front, Narodnata mladina na Makedonija, Antifa{isti~kiot front na `enite, Edinstveniot sindikat na Makedonija i drugi). Za dalbo~inata na izvr{enite promeni na vlasta vo Makedonija ni{to tolku ubedlivo ne govori kako slednata fakti~ka realnost. Imeno, kon krajot na 1944 godina na po~vata na Makedonija ne postoeja nikakvi drugi organizirani sili {to bi mo`ele da bidat konkurentni na narodnata vlast i na nejzinoto jadro - KP na Makedonija, koja prodre vo site pori na novosozdadeniot sistem.

Vo ramkite na Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe bea suzbivani i onevozmo`uvani avtonomisti~kite tendencii {to se sprotivstavuvaa na re{enijata na AVNOJ, a osobeno na ASNOM. Makedonskiot narod, so {irokiot razvoj na Narodnoosloboditelnata borba, osobeno od 1943 godina koga razvi golemi `ari{ta vo Zapadna Makedonija, a podocna - zimata i proletta 1944 godina, se prenesoa i na teritorijata na Isto~na Makedonija preku pravoto na samoopredeluvawe, se izjasni za zaedni~ki `ivot vo Demokratska Federativna Jugoslavija. Makedonskite delegati ne uspeaja da u~estvuvaat na Vtoroto zasedanie na AVOJJ, koga se grade{e novata jugoslovenska Federacija, poradi oddale~enosta na Bosanska Kraina. Me|utoa, od telegramata na Svetozar Vukmanovi}-Tempo, jasno se gleda deka delegati od Makedonija za Vtoroto zasedanie na AVNOJ bile izbrani i toa. Dimitar Vlahov, vo svojstvo na potpretsedatel na AVNOJ, kako ~lenovi Mihailo Apostolski i Metodija Andonov-^ento, dodeka Vlado Poptomov, vo dekemvri 1944 godina, se otka`a od ~lenstvo vo revolucionernata Skup{tina na jugoslavija.<Slobodan Ne{ovi} - Branko Petranovi}, AVNOJ i Revolucija. Tematska zbirka dokumenata 1941-1945, Narodna kwiga, Beograd, 1983, 466.>

Koncentracijata na politi~kite sili okolu programaa i politikata na KP na Makedonija se ostvaruva{e preku Narodniot front na Makedonija. Okolu Narodniot front bea sobrani site sili {to ja poddr`uvaa programata na komunisti~kata partija na Makedonija i nejzinata vode~ka uloga vo Narodniot front.

Novata vlast, izgradena vo Narodnoosloboditelnata borba, se zacvrstuva{e i doizgraduva{e niz pro~istuvawe na personalniot sostav za {to posebna zasluga imaa izborite za narodni odbori i izedna~uvaweto na nivnite organizacioni strukturi. Va`na uloga vo toj pravec posebno imaa izborite za narodni odbori, koi vo Makedonija bea odr`ani vo mart 1945 godina so prethodna odluka na Prezidiumot na ASnOM od 22 fevruari 1945 godina. Ovie izbori za narodnoosloboditelnite odbori, na koi procentot na glasa~ite na listata se dvi`e{e od 95% pa nagore, i na mnogu mesta i 100%.<Vidi kaj Lazar Lazarov, op{testveno-politi~kite organizacii, cit. delo... - od istiot avtor, op{testveno-ekonomskiot razvoj... cit. delo...>

Nezavisno do toa, makedonskata dr`ava e konstituirana na Zasedanieto na AVNOJ, a posebno an ASNOM i makedonskiot narod ne samo {to dobrovolno se priklu~i kon jugoslovenskata Federacija, tuku, kako {to se istaknuva vo francuskata dokumentacija od krajot na 1944 godina, toj streme` za obedinuvawe kon jugoslovenskata federacija e prisuten i kaj makedonskiot narod od drugite delovi na Makedonija: “makedonskata dr`ava e konstituirana od Tito, so glaven grad Skopja (grad smesten vo region {to go baraat Srbite...), bugarskiot narod e svikan od negovite rakovoditeli da ja prifati integracijata na Makedonija ov jugoslovenskata federacija. Od svoja strana petre Piruze - makedonski minister za pravda pri posetata na Sofija izjavi deka jugoslovenskata konfederacija podrazabira podocne`no vklu~uvawe na Bugarija i na drugite balkanski dr`avi. Toa }e im ovozmo`i na Rusite da go integriraat celiot Balkan vo eden politi~ki sistem pot~inet na Tito...”.< Archives militaire... vol. 4 N 288... 10 dekemvri 1944 godina predmet. “Idnata konferencija na Jugoslavija”.> Vakvata proekcija za sozdavawe na ju`noslovenska federacija i vklu~uvaweto na Makedonija vo nea, spored francuskata dokumentacija, se potpira{e na prijatelstvoto so SSSR i na bratskata sorabotka so drugite demokratski narodni republiki: “...obedinuvaweto na Makedonija i Makedoncite od pirinskiot region kon Republika Makedonija... jugoslovenskite rakovoditeli go pokrenuvaat vo prv plan (se planira{e) transformacijata na pirinskiot region vo edne avtonomen region vo pogled na negovoto priklu~uvawe kon Jugoslavija... Na Balkanskata komunisti~ka federacija se gleda{e, isto taka kako na re{enie na site balkanski pra{awa {to go podrazbira i makedonskoto pra{awe preku sozdavaweto na edna demokratska federacija sposobna da ja brani slobodata i nezavisnosta na site balkanski narodi”.< Archives diplomatique... Paris. Serie Z, Europe, sous-serie, Yougoslavie, vol. 31. predmet: “Jugoslovenskata federacija i problemot na Makedonija”.>

Ustavnata stabilizacija na sistemot e izvedena so donesuvawe na Ustavot na NR Makedonija od 1946 godina, vrz osnova na Ustavot na FNR Jugoslavija. Postojniot sistem na vlasta vo Makedonija se zasnova, kako i kaj drugite narodni republiki vo Jugoslavija, vrz principot na edinstvoto na vlasta niz demokratski centralizam. Vo sistemot na vlasta dobivale naglaseno mesto izvr{nite organi na vlasta. Ustavot predviduval vladite na narodnite republiki da imaat duri i zakonodavna dejnost po pat na t.n. uredbi so zakonska sila. Koristej}i go ova ovlastuvawe, Vladata na NR Makedonija, osobneo vo sferata na stopanstvoto, finansiite, grade`ni{tvoto, trgovijata i drugo, donesuva uredba so zakonska sila, koi Narodnata skup{tina mora dopolnitelno da gi ratifikuva. So toa se dobiva vo brzina i efikasnost, no od druga strana ova re{enie doveduva do koncentracija na vlasta vo racete na izvr{nite, odnosno na izvr{no-politi~kite organi. Narodnata skup{tina, spored Ustavot, e najvisok organ na vlasta, no vo su{tina vlasta im pripa|a na Vladata i na Izvr{nite odbori kako tela na narodnite odbori, koi samo formalno gi iznesuvaat problemite za re{avawe pred plenarnite sednici na pretstavni~kite tela. Zakonodavnata inicijativa mu pripa|a na izvr{noto telo - Vladata, dodeka Narodnata skup{tina e svedena na ustanova za nivno ednoglasno i aklamativno prifa}awe. Narodnata skup{tina se svikuva dvapati godi{no na redovni zasedanija. Sledstveno, taa ne be{e rabotno telo. Vo Narodnata skup{tina, iako toa be{e ustavno regulirano, nema{e interpelacija od pratenicite.

Partijata be{e re{ava~ki faktor vo novosozdadeniot sistem: taa gi dr`e{e pod svoja komanda site pozicii vo vlasta, stopanstvoto, vojskata, silite na bezbednosta i drugo, potpiraj}i se vrz Narodniot front i negovite kolektivni ~lenovi (Sindikatot, AF@ i Mladinata kako transmisioni mehanizmi). Do napadot na Informbiroto ne bea odr`ani plenarni sednici na CK na KPJ, taka {to celata vlast mu pripa|a{e na Politbiroto na CK KPJ, koe go svikuva{e Josip Broz Tito, generalen sekretar na Partijata. Makedonija, za `al, od nepoznati i neopravdani pri~ini, nema{e nitu eden svoj pretstavnik vo Politbiroto na CK na KPJ, osven {to sekretarot na CK KPM Lazar koli{evski be{e povikuvan samo na onie sednici na koi bea razgleduvani pra{awa svrzani za Makeodnija ili vo slu~aite koga treba{e da se prenesat nekoi direktivi za Makedonija. Najgolemata vlast be{e koncentrirana vo ova telo, koe de fakto be{e nevrzaniot centar, mozokot i naredbodavniot punkt za site organi i orgnaizacii vo zemjata. Svojata volja i politika ja sproveduva{e preku: Organizaciono-instruktorskoto oddelenie, Kadrovskoto oddelenie, Agitpropagandnoto oddelenie, kako i preku sovetodavnite interni partiski komisii za oddelni granki na rabotata - za Narodna vlast, Sindikat, resor za nadvore{ni raboti, za prosveta i {kolstvo itn. Takava struktura imaa i republi~kite centalni komiteti, vklu~uvaj}i go i makeadonskiot Centralen komitet. Vo sklopot na ovie komisii dejstvuva{e Ekonomska komisija.

2) Op{ti karakteristiki na op{testveniot sistem vo Makedonija

a) Administratiavno-centralisti~ki sistem

Od polovinata na 1946 godina zapo~nuva procesot na silno izrazena birokratizacija na odnosite vo vrska so podgotovkite za premin kon planirawe i centalizirana akumulacija. Kako edinstvena alternativa Komunisti~kata partija ja ima{e izgradbata na novo op{testvo vo zemjata: sozdavawe na op{tonarodna odnosno dr`avna sopstvenost, nejzino centralisti~ko rakovoewe preku sistemot na dr`avnite organi, potoa - planirawe od dirigiran akrakter, kako vid na administratiavn aintervencija ov op{testvoto vo celina.

Ovoj sistem ne be{e ostvaren neposredno po osloboduvaweto, tuku postepeno i vo zavisnost od me|unarodnite i vnatre{nite okolnosti. Nova Jugoslavija treba{e najprvin da dobie me|unarodno priznavawe, a potoa i ustavnopravno da se potvrdat pridobivkite od Rezolucijata. Treba{e vo sferata na op{testvneo-ekonomskite promeni da se sozdadat osnovnite pretpostavki za sozdavawe na dr`avno stopanstvo i premin kon planska industrijalizacija. Pred o~ite na konstruktorite na jugoslovenskiot sistem postoe{e samo eden primer - sistemot vo Sovetskiot Sojuz. Jugoslovenskite komunisti vo toa vreme, go glorifikuvaa sovetskoto ureduvawe, presaduvaj}i go dobrovolno, kako {to istaknuva J. B. Tito, niz ustanovi i re{enija. Iako masovnata dobrovolna rabota ima{e koreni i vo jugoslovenskata revolucija, sistemot na natprevaruvawe na koj se' pove}e se preminuva{e ima{e obrazec vo sovetskiot sistem, se razbira, so nekoi nezna~itelni modifikacii. Rakovoditelite na KPJ toga{ nema pretstava deka centralisti~koto rakovodewe na stopanstvoto mo`e da dovede do te{ki op{testveni deformacii vo forma na birokratski centralizam.

Spored ocenkite na francuskite pretstavnici, “politi~kiot re`im vo Makedonija e zaendi~ki za site republiki vo jugoslovenskata federacija... za toa e komunisti~kiot..., vo koj slobodata na mislewe, na pe~atot, na rabota, an religija... ova e pra{awe koe e beskorisno da se postavi bidej}i realno nema sloboda...”

Karakteristi~no e da se odbele`i deka vo periodot na administrativnoto upravuvawe na stopanstvoto od osloboduvaweto do 60-tite godini na na{iot vek, isklu~ivo dr`avata ima{e kompetencii vo neposrednoto rakovodewe na stopanskite granki i oblati. Vo taa nasoka, zaradi polesno rakovodewe i re{avawe na stopanskite problemi, se pristapi kon izdvojuvawe na operativnite sektori vo toga{nite ministerstva i otvorawe generalni i glavni direkcii, kako organi na dr`avnata uprava - ministerstva za te{ka, za lesna industrija itn. Vo zavisnost od op{testvenoto zna~ewe, pretprijatijata i fabrikite bea rakovodeni od dr`avnite, republi~kite i lokalnite organi na dr`avnata uprava.

Centralisti~koto rakovodewe {to be{{e vospostavneo vo zemjata vo uslovite neposrdno po vojnata re~isi vo celokupnata literatura ov zemjata - istoriska, politi~ka, pravna, sociolo{ka i ekonomska - se smeta{e deka bilo nu`en sistem. Pritoa se poa|a od voenite razoruvawa, me|unarodniot pritisok, ostatocite od starite gra|anski sili se baraat i naveduvaat sli~ni opravduvawa za negovoto postoewe i organiziranost. Po pravilo se istaknuva fatalisti~kata strana na ovaa pojava, bez sogleduvawe na nejzinite subjektivni komponenti, odnosno se naglasuva nu`nosta na koja se uka`uvalo vo procenkite na KPJ. Ako se usvoi ovaa teza {to ja istaknuvaat vladeja~kite subjekti vo Makedonija i Jugoslavija po{iroko, toga{ bi morale da se zapra{ame, ne li se objektivni gledi{tata deka 1949 godina be{e daleku pote{ka i poslo`ena, koga jugoslavija se najde pod celosna ekonomska i politi~ka blokada od Istok, koga rakovodstvoto izbra da trgne po patot na decentralizacija.

Osnovnite odliki na ovoj centralisti~ki sistem se sogleduvaat vo semo}nata pozicija na sojuznite i centralnite orgnai na vlasta i upravata, izgradeni vrz strogiot princip na hierarhiskata podredenost od vrvot do dnoto. Edna od su{testvenite karakteristiki na jugoslovenskiot centralizam vo ovoj period pretstavuva postoeweto na federativnata dr`avna struktura. Me|utoa, jugoslovenskata federacija gi nosi vo sebe site karakteristiki na centralisti~ka federacija od 1945 godina do po~etokot na nejzinoto razvlastuvawe vo procesot na decentralizacija. Vo 1945/46 godina republikite imaat formalna politi~ka i ekonomska samostojnost, a site odluki se donesuvaat na nivo na najvisokite jugoslovenski organi, so participacija na pretstavnicite na republikite.

Vtora karakteristika na jugoslovenskata federacija pretstavuva pravoto na ustavno sankcionirawe i prioritetnosta na federacijata nad svoite federalni edinici, koi se izveduvaa taka {to dobrovolno i' bea otstapeni kompetenciite na sojuznata vlada.

Treta karakteristika na ovoj sistem pretstavuva ograni~uvaweto vo zakonodavnata sfera na pretstavni~kite dela. Pritoa im bea odzemeni onoj del od nadle`nostite na republikite a vo korist na vladata, koi ja reguliraa materijata od oblasta na stopanstvoto i finansiite, odnosno uredbite so zakonska sila.

^etvrta odlika na centralizmot pretstavuva podelbata na pretprijatijata vo zemjata na sojuzni, republi~ki i lokalni, so toa {to najmo}nite i najrazvienite pretprijatija vo ekonomski pogled bea od sojuzen karakter, {to mu dava{e ekonomska osnova na centralisti~koto vladeewe.

Jugoslovenskiot centralizam sodr`i vo sebe etatisti~ka su{tina, bidej}i celokupnoto stopanstvo be{e podr`aveno, odnosno se nao|a{e vo racete na dr`avata. Dr`avata uspea da vospostavi ekonomski monopol po pat na niza sukcesivni, eksproprijacioni merki. Vo april 1948 godina dra`vata, preku dopolnitelna nacionalizacija, gi podr`avi, odnosno gi pretvori vo dr`avna sopstvenost sitnata trgovija i lokalnoto stopanstvo. Nekoi teoreti~ari (kako V. Dedier) smetaat deka ovaa nacionalizacija bila predizvikana od tendencijata da se otapi kritikata na Informbiroto i da se doka`e sopstvenata “pravovernost”. Vakvata teza bi mo`ela da se usvoi, so ogled na momentot na izvr{uvawe na dopolnitelnata nacionalizacija, koja nesomneno ja ima{e taa motivacija, no ne mo`e da se ospori deka, nezavisno od napadite na Informbiroto, KPJ imala koncept za podr`avuvawe na celokupnoto stopanstvo, kako edne vid socijalisti~ki bolik na stopanstvoto.

Vrz osnova na ekonomskata sopstvneost na monopolot, dr`avata upravuva{e so celokupnoto stopanstvo preku dr`avnite organi - ministerstva i specifi~nite organi na ovie ministerstva vo oblasta na stopanstvoto. generalnite i glavnite direkcii. Op{tiot primerok - urnek na ovoj model, poteknuva od Sovetskiot Sojuz. Bez ogled na izvesnite jugoslovenski specifi~nosti, karakteristikite na ovoj model se sogleduvaat vo slednovo: pretprijatijata se nao|aat pod uprava na generalnite i glavnite direkcii. Tie se inkorporirani vo dr`avniot, stopanskiot i upravniot aparat. Pokraj toa, tie se planski dirigirani preku planovite na proizvodstvoto, raspodelbata, nabavkata na surovini i drugo. Direktorot na pretprijatieto ima{e ogromni ovlastuvawa i toj e vsu{nost pretstavnik na dr`avata vo stopanstvoto. Ovoj model e izgotven kon kajot na 1946 godina i toj se zasnova vrz centralizirana akumulacija (dobivkata od stopanstvoto), normiranost na cenite, centraliziranost na bankarskiot kapital, planska i naso~ena investicija. Najvisok stepen na ingerencija ov stopanstvoto dr`avata go dostigna preku donesuvaweto na centraliziraniot Petgodi{en plan vo april 1947 godina.

Procesot na podr`avuvaweto ja smaluva{e rabotnata inicijativa, doveduvaj}i do zgasnuvawe na proizvodstvenite sovetuvawa. Osnovno be{e da se ostvarat planskite zada~i preku koristewe na dr`avnata ekonomska politika i ekstenzivno stopanisuvawe.

Eftinata rabotna raka pretstavuva{e glaven izvor na akumulacijata. Kvantitativnite pokazateli bea osnovno merilo vo realizacijata na planskite zada~i, a site drugite bitni faktori imaa vtorostepeno zna~ewe. Nezavisno od zgolemuvaweto na obemot na proizvodstvoto, bea prisutni mnogubrojni negativni pojavi. fluktuacija na rabotnata raka, natrupuvawe na rabotnite masi na edno mesto, neracionalna organizacija na proizvodstvoto, vladewe na subjektivnite kriteriumi i procenki po povod izborot na klu~nite stopanski i nestopanski objekti (kako na primer, Strahil Gigov koj ja nametna izgradbata na topilnicata vo Veles, Nikola min~ev pri nametnuvawetona izgradbata na Feni vo Kavadarci itn.), siroma{en asortiman na stokata, zgolemuvawe na koli~estvata {kart i drugo. Naso~enosta kon razvoj na te{kata industrija dovede do disproporcija vo dvata pravci. zapostavuvawe na zemjodelskoto stopanstvo i zaostanuvawe kaj prerabotuva~kata industrija. Poslednive dve bea najsu{tinski za razvojot na Makedonija, bidej}i so niv, odnosno samo so razvojot i unapreduvawetona zemjodelieto, i sto~arstvoto i industriskata prerabotka na nivnite proizvodi Makedonija daleku pove}e }e napreduva{e otkolku so opredelbata za razvoj na te{ka i sredna industrija. Ovoj sistem sepak funkcionira{e bidej}i {totuku be{e vospostaven, a se zasnova{e vrz moralnite pottiknuvawa, koi se' u{te ne bea dokraj izgasnati, vrz malite potrebi na rabotni{tvoto vo oblasta na standardot i vrz uveruvaweto deka so pobedata na socijalizmot }e se sozdadat neposredni uslovi vo idninata. So napadite na Informbiroto ovoj sistem do`ivuva najvisoka to~ka vo svojot razvoj. Me|utoa, vo procesot na odbranata na nezavisnosta na zemjata }e do`ivee i svoja negacija. Maksimalniot razvoj na centralisti~kite tendencii mo`e da se sogleda preku nizata akcii {to KPM i KPJ voop{to gi prezema{e vo tekot na 1948-1949 godina.< Drugi plenum CK KPJ - Sednica Centralnog komiteta KPJ 1948-1952. Izvori za istoriju SkJ, Beograd, “Komunist”, 1985, 5-287. >

Vtorata plenarna sednica na CK KPJ vo januari 1949 godina usvoi nova administrativn apodelba na dr`avata na oblasti, podelba {to ima izrazitocentralisti~ki karakteristiki. Iako taa od izvesni rakovoditeli komunisti be{e tretirana kako edne vid decentralizacija. Oblastite bea formirani po partiska linija i po linija na narodnata vlast i masovnite op{testvneo-politi~ki organizacii. Se smeta{e deka so vakvata administrativna podelba na oblasti bi se postignalo podobro i popravilno rakovodewe od strana na nacionalnite rakovodstva: “toa bi bilo edno skalilo me|u okoliskite i centralnite komiteti, koe bi ovozmo`ilo kadrite {to denes brzo izrasnuvaat da mo`at u{te popravilno i pobrzo da se izdignuvaat i razvivaat”. Spored ovaa odluka od januari 1949 godina, vo Makedonija se formirani tri oblasti: Skopska, od 11 okolii so 396.364 `iteli, [tipska - od 11 okolii so 311.228 `iteli i bitolska - od 13 okolii so 377.812 `iteli.< Rezolucije Drugog plenima CK KPJ... s. 271-287. >

Vo periodot na etatisti~kiot centralisti~ki razvoj bea izdiferencirani dve kategorii na sloevi od naselenieto. upravuva~i i izvr{iteli. Kon vakviot model na organizacija na socijalisti~koto op{testvo se upatuvaat seriozni kriti~ki zabele{ki. Taka, vo francuskite analizi i ocenki opravdano se uka`uva deka, kako {to na sojuzno nivo celokupnata vlast be{e koncentrirana vo racete na dr`avnopartiskata vlast rakovodea nivnite vrvni li~nosti. Taka, vo Makedonija, upravuva~kata mo} vo site sferi na sevkupniot op{testveno-ekonomski i politi~ki `ivot be{e koncentrirana vo li~nosta na Lazar Koli{evski. Mo}ta na izvr{nata vlast na ovaa li~nost prodol`i da se ~uvstvuva duri i vo prvite godini od voveduvaweto na rabotni~koto samoupravuvawe: “Stariot pretsedatel..., izbiran so aklamacija... a naj~esta fraza obi~no e zborot - celaa vlast na rabotniot narod..., no vlasta i vlijanietoili: i' ostanuvaat na Partijaa ili ostanuvaat vo Partijata...”.< Archives diplomatique... Nantes... Fond, Etat General... Serie, Skopje, vol. 2. >

Iako nagraduvaweto na vrabotenite izrazeno preku plati se vr{e{e prpeku normi i stru~ni kvalifikacii, ne be{e stimulativno i ima{e negatini posledici, bidej}i takvite kriteriumi na nagraduvawe ne bea realni zatoa {to bea postavuvani odozgora, namesto toa da bide odozdola, od samite pretprijatija i od neposrednite proizvoditeli, odnosno da pretstavuva ekonomska i pazarna kategorija.

Vakvoto celosno administrativno-centralisti~ko op{testvneo organizirawe be{e primeneto ne samo vo oblasa na stopanstvoto, tuku i vo politi~kiot, prosvetno-kulturniot, socijalno-zdravstveniot ili nakuso - vo celokupniot `ivot na zemjata. Sepak, treba da se odbele`i deka brojot na makedonskoto rabotni{tvo, vo sporedba so sostojbata od pred vojnata vo Makedonija, vo 1947 godina osetno e zgolemen na 31.295, a vo 1948 duri i na 47.750 rabotnici ili za 365% pove}e sprema indekst 100 vo 1939 godina, {to nesomneno govori za eden pozitivne proces na industrijalizacija na Makedonija.<Politi~ki izve{taj na CK na KPM. Prv kongres na KPM. Izve{tai i rezolucii. “Kultura”, Skopje, 1949, s. 134.>

KPM be{e dominanten politi~ki faktor vo makedonskoto op{testvo i vo nego se nao|aa site podlogi na vlasta. Partijata odigra uloga na glaven direktivne organ, nositel na inspiracii, davatel na mnogu perspektivi. Podocna ustanovenata terminologija: socijalisti~ka perspektiva, socijalisti~ka izgradba, socijalisti~ko preobrazuvawe na op{testvoto i sli~no, toga{ ne be{e vo upotreba. Duri i Prviot petgodi{en plan ja nema{e dodavkata socijalisti~ki, tuku “plan za razvoj na narodnoto stopanstvo”. Na site poimi oznakata “socijalisti~ki” e dodadena dopolnitelno, vo svetlinata na ideolo{ko-politi~kiot razvoj po sudirot so sInformbiroto. Poznato e deka Revolucijata vo Makedonija i Jugoslavija ne se narekuva{e nitu socijalisti~ka, nitu revolucija, tuku obi~no taa be{e imenuvana kako narodna ili ednostavno narodnoosloboditelna borba se do 1948 godina.

b) Rabotni~ko samoupravuvawe

Vo ekot na najgolemata centralizacija, sred rakovodnite strukturi na KPJ sozreva{e idejata za neophodnost od iznao|awe novi re{enija na op{testvenata organizacija i stopanskiot razvoj. Vo izvornaa dokumentacija od toa vreme nema podatoci za genezata i evolucijata na ovaa ideja. Spored na{e mislewe, najverojatno e deka se rabotelo za se' u{te nejansi idei, {to bile razgleduvani vo potesniot krug od rakovodniot sostav na CK KPJ i Vladata na FNR Jugoslavija. Vo uvodot od zapisnikot na Politbiroto na CK KPJ od 1949 godina ne sre}avame nikakvi tragi za vakva ideja. Me|utoa, stopanskite strukturi na Vladata na FNR Jugoslavija postavuvaa vo Centralnoto ve}e na Sojuzot na sindikatite na Jugoslavija nekoi pra{awa svrzani so poefikasna organizacija na stopanstvoto i iznao|awe formi za poaktivno u~estvo na rabotnicite vo procesot na proizvodstvoto i vo odlu~uvaweto vo pretprijatieto. [to se odnesuva do samoto poteklo na ovaa ideja, Edvard Kardeq vo svoite “Se}avawa”,<Edvard Kardeq, Samoupravuvaweto - edna od glavnite pri~ini za sudirot - Borbata za priznavawe i razvitokot na nova Jugoslavija 1944-1957. Se}avawa, “Komunist”, Skopje, 1980, s. 155-156.> naveduva deka grupa rakovoditeli na KPJ go posetileTito vo Split proletta 1949 godina i so nego vodele raspravi za idejata vo vrska so voveduvaweto na rabotni~kite soveti. Tito vnimatelno go prou~il predlogot i ne samo {to se soglasil so nego, tuku smetal deka samoupravuvaweto e edinstvneo mo`niot pat vo socijalizmot. Pritoa, se poa|a{e u{te od starata predmarksisti~ka rabotni~ka parola. “Zemjata na selanite - fabrikite na rabotnicite”.

Francija preku svoite specijalni eksperti, pokraj diplomatskite i drugi pretstavnici vo Makedonija i Jugoslavija, so naglasen interes gi sledela prvite za~etoci na pojavata a potoa i razvojot na rabotni~koto samoupravuvawe. Vo arhivskiot fond vo Nant postoi slednava dokumentacija. serija - Skopje, volumen br. 9, “Bele{ki i dokumentarni studii - poteklo i op{ti karakteristiki na rabotni~kite soveti”. Pritoa, se naglasuva deka prvite probni rabotni~ki soveti se osnovani po inicijativa na sindikatite vo dekemvri 1949 godina, a vo prvata polovina na 1950 godina ve}e bea osnovani i prvite rabotni~ki soveti vo nekoi pretprijatija: “ovoj prv eksperiment poka`a zadovolitelni rezultati...”< Archives diplomatique... Nantes..., Fond, Etat General... Serie, Skopje, vol. 9. - Bele{ki i dokumentarni studii. Poteklo i op{ti karakteristiki na rabotni~kite soveti vo Jugosalvija.>

KPJ vo proletta 1949 godina ja napu{ti svojaa defanzivna pozicija vo odnos na Informbiroto i zapo~na da razviva edna poofanzivna strategija naso~ena kon iznao|awe na edne nov alternativne sistem na op{testveno-ekonomskite odnosi, kajno sprotiven na vospostavenite odnosi vo Sovetskiot Sojuz. Patot na iznao|aweto na toj alternativen t.n. “model” kaj nas be{e liniaren i li{en od protivre~nosti. Za toa svedo~i celokupniot jugoslovenski razvoj vo 1949 godina od edna strana, kolektivizacijata i prodol`uvawetona procesot na birokratizacijata, a od druga po~etnite znaci na decentralizcijata.

Ideite izneseni i raspravani kaj Tito, proletta 1949 godina, dobija sosem konkretni formi esenta istata godina. Novite merki Vladata gi sproveduva{e preku sindikatite. Upatstvoto za organizirawe i rabota na rabotni~kite soveti go donese na 24 dekemvri 1949 godina. Centralnoto ve}e na Sojuz na sindikatite na Jugoslavija.< Rezolucija Treceg plenuma CK KPJ... sednica Centralnog komiteta KPJ 1948-1952 - Izvori za istoriju SKJ... Priredili: Branko Petranovic, Ranko koncar, Radovan Radonjic. “Komunist”, Beograd, 1985, s. 483-490. Vo nego, me|u drugoto, se nabele`ani osnovnite postapki svrzani so obrazuvaweto i zada~ite na rabotni~kite soveti, a posebno so ispolnuvaweto na planskite zada~i.>

Prvobitnata odluka trgnuva{e od toa abotni~kite soveti vo ovaa faza da imaat eksperimentalen karakter. Izdvoeni se pretprijatija po jugoslovenskite republiki vo koi teba da se vovedat rabotni~kite soveti. Kon sozdavaweto na prvite rabotni~ki soveti vo NR Makedonija e pristapeno u{te vo po~etokot na 1950 godina, vo duhot na upatstvoto na Stopanskiot sovet na FNR Jugoslavija i Centralniot odbor na Sojuzotna Sindikatite na Jugoslavija od dekmvri 1949 godina, i toa samo vo eden del od stopanstvoto vo zemjata, poebno vo pogolemite pretprijatija.

Vo po~etokot, prvite rabotni~ki soveti dejstvuvaa kako sovetodavni organi. So vleguvaweto vo sila na Zakonot za trudbeni~koto upravuvawe, od krajot na juni 1950 godina, pa se' do krajot na septemvri istata godina, bea izvr{eni izbori za rabotni~kite soveti i upravni odbori vo site postojni pretprijatija i fabriki od sojuzno, republi~ko i lokalno zna~ewe.

Na toj na~in, rabotni~ki soveti i upravni odbori bea izbrani vo 488 pretprijatija, so vkupno 10.257 izborni ~lenovi na abotni~kite soveti, od koi 7.149 bea abotnici i 3.108 slu`benici, {to odgovara{e na zakonskata proporcija 7 sprema 3.<Arhiv na CK SKJ, Beograd, sign. XI -2/4 - Analiza i sostojba na rabotni~ite soveti i upravni odbori na teritorijata na NR Makedonija (rabotena na 15. XI 1951 godina).> Vo istiot vremenski interval, juni-septemvri 1950 godina, bea organizirani i izborite za upravni odbori, pri {to vo 488 upravni odbori bea izbrani 3.244 ~lenovi, od koi 1878 rabotnici i 1366 slu`benici.<Isto tamu... Analiza... sign. XI -2/12 - Informacija o razvoju i radu radni~kih saveta u NR Makedoniji (rabotena pri CK KPJ od 9. 08. 1952 godina).>

Legalizacijata na rabotni~kite soveti, sprovedena vrz osnova na Zakonot za upravuvawe na stopastvoto na dr`avnite stopanski pretprijatija i povisokite stopanski zdru`enija od strana na rabotnite kolektivi donesen na 26 juni 1950 godina, nastana kako logi~na posledica na op{testvneo-ekonomskata stvarnost za socijalsiti~kata izgradba i demokratizacija na socijalisti~kite odnosi koi, spored J. B. Tito, “se dosledno prodol`enie na nizata merki {togi sproveduva na{ata nrodna vlast... mo`ebi nekoj misli deka toj zakon }e bide prebrzo donesen, deka rabotnicite ne }e mo`at ada ja sovladaat kompliciranata tehnika na upravuvawe so fabrikite i drugite pretprijatija. Onoj {to misli taka, toj se la`e, a takvoto gledawe na toa pra{awe bi zna~elo da se ima nedoverba vo na{ite trudbenici...”.<Trudbeni~ko upravuvawe so stopanstvoto - Govor odr`an na 26 juni vo Narodnata skup{tina na FNR Jugoslavija, po povod predlogot na Osnovnito zakon za upravuvawe so dr`avnite stopanski pretprijatija i vi{ite stopanski zdru`enija od strana na abotnite kolektivi - “Komunist”, g. IV /4-5, juli-septemvri 1950, s. 1-2.>

Procesot na decentralizacija, zapo~nat kon krajot na 1949 godina, prodol`i vo narednite godini i vo sferata na dr`avnite organizacii. Zatoa doa|a i do reorganizacija na vladaa, vo smisla na sozdavawe soveti za oddelni granki i prenesuvawe na del od kompetenciite od sojuznite organi an republi~kite.

Spored francuskite analizi, vo prvata polovina na 1950 godina bea osnovani 215 rabotni~ki soveti vo pogolemite pretprijatija i Vladata pristapi kon voveduvawe na rabotni~ki soveti vo site pretprijatija vo narednite godini, osven vo `eleznicite i po{tenskiot soobra}aj.< Archives diplomatique... Nantes... Serie, Skopje, vol. 9. - Bele{ki i dokumentirani studii...>

Spored nivni gledawa, rabotni~koto upravuvawe e ~ekor napred vo odnos na administrativno-centralisti~kiot sistem, no kako funkcionira negovoto ostvaruvawe vo prakti~niot `ivot e drugo pra{awe.<Isto tamu...> Sistemot na rabotni~koto samoupravuvawe bil voveden od 1952 godina i vo instituciite na vospitanieto i obrazovanieto, vo socijalno-zdravstvneite organizacii, socijalnoto osiguruvawe.<Isto tamu...>

So razvojot na rabotni~koto samoupravuvawe vo procesot na decentralizacijata vo stopanstvoto i administracijata federalnata vlada se transformira vo Sojuzen izvr{en sovet, a komunite (op{tinite) imaa funkcija na izvesna avtonomija - komunite raspolagaa so sopstveni finansiski izvori: “jugoslovenskata komuna nema ni{to zaendi~ko so klasi~nata komuna {to gi vle~e svoite koreni od Pariskata komuna”.<Isto tamu...> Od 1952 godina se vospostavuva Sovet na rabotnicite i Sovet na proizvoditelite, no so voveduvaweto na rabotni~koto samoupravuvawe, spored francuski ocenki, ne prestana re{ava~koto vlijanie na organizacijata na dr`avata, tuku ima za poseldica izvesna modifikacija na sistemot na planirawe, taka {to niz edne zakon od 1951 godina e osnovana Direkcija za ekonomsko planirawe vo Jugoslavija. So ova novo planirawe, stopanskite pretprijatija ve}e ne gi izvr{uvaat slepo proizvodnite planovi so site predvideni detali utvrdeni od federalniot plan, tuku samite pretprijatija imaat elaborati za nivnite sopstvnei planovi vo koi se predviduva{e obemot i kvalitetot na nivnoto proizvodstvo, nivnite ceni, taka {to “vo pravoto na ekonomskaa organizacija se dava avtonomija, se utvrduva na~inot na nivnite ekonomski planovi, a vo pravoto na proizvoditelite se utvrduva posreduvawe na nivnite pretstavnici vo Sovetot na proizvoditelite, proizvoditelite gi ostvaruvaat nivnite avtonomni prava vrz osnova na Ustavot i zakonite vo ramkite na ekonomskite planovi...”.<Isto tamu...>

Francuskite eksperti vo svoite analizi i ocenki poseben interes projavuvaat za ulogata na direktorot vo ekonomskata organizacija. Spored nivni sogleduvawa, ulogata na direktorot e mnogu zna~ajna; od 1950 do 1953 godina direktorot e nazna~uvan od najvisok organ ili od nadle`en minister, a od 1953 godina e nazna~uvan od Komitetot na narodnata komuna (op{tina), no vrz osnova na konkurs i konkursna komisija izbrana od Rabotni~kiot sovet: “vo slu~ajot ne se raboti za vistinski konkurs kako vo Francija, tuku niz edna dosta ednostavna procedura objavena avo javnite glasila”.<Isto tamu... vol. 9... bele{ki i dokumentirani studii...> se izbira direktor. Preminot od administrativna uprava vo stopanstvoto kon rabotni~ko upravuvawe vo osnoa ima reperkusii posebno vo modelitetite na formirawetona platite: “navistina, upravuvaweto na pretprijatijata se nao|a{e vo racete na samite rabotnici..., no razlikata me|u minimalnata plata i nivnata definitivn aplata e razli~na..., trgnuvaj}i od slabite izvori na jugoslovenskata ekonomija, platite vo Jugoslavija bea mnogu niski i se' u{te se takvi. No platite pred vojnata na nekvalifikuvanite rabotnici bea mizerni..., novata revolucionerna vlast od 1945 godina ja svrte celosno situacijata niveliraj}i gi platite vo korist na prvite (nekvalifikuvanite) na {teta na vtorite (se misli na povisokite kvalifikacii - b.m.)..., {to negativno se odrazi na proizvodstvoto i na profesionalnata naobrazba na rabotnicite voop{to. Duri toga{ (rakovodnite vlasti - b.m.), re{ija da im gi zgolemat platite na kvalifikuvanite i specijalistite..., so voveduvawe na rabotni~kite soveti situacijata se vlo{i i se zgolemija tendenciite za nivelirawe na platite ov rabotnite kolektivi..., vo 1951 godina razlikata me|u platie ov princip be{e 1 sprema 3,3...”.<Isto tamu...>

Vo periodot po Vtorata svetska vojna izrazito se zgolemuva brojot na nevrabotenite. Do 1952 godina dr`avata gi utvrduva{e platite vrz osnova na normi i par~e i taa gi pla}a{e rabotnicite od buxetski izvori. Vo ovoj period rabotnicite bea klasificirani po ktegorii od prva do desetta kategorija, a vo 1952 oi 1953 godina i potoa platite se utvrduvaa spored dohodot vo pretprijatieto. Od 1945 do 1952 po 1950 godina vo osnova se modificirani vo nivnata forma i sodr`ina i vo dr`avata funkcioniraa, spored francuskite analizi, “brojni inspekciski slu`bi koi pripa|aat na razni inspekcii: finansiski, pazarni, devizni, rabotni~ki, sanitetski i drgu koi gi kontroliraa pretprijatijata”.<Isto tamu...> Prvite rezultati od rabotni~koto damoupravuvawe, spored francuski procenki, sesogleduva najprvin vo op{toto dvi`ewe za racionalizacija, vo rabotnite kolektivi, vo nivnite organi na upravuvawe, i {to e najzna~ajno: “rabotni~koto samoupravuvawe voop{to brzo go likvidira rasipani{tovto koe za administratiavnata uprava ili birokratijata vo ekonomijata ima{e zna~ajno mesto. Pretprijatijaa od Makedonija navistina moraaat da se pot~inat na propoziciite so koi se ograni~uva da se predvidi zgolemuvawe na platata {to e su{tinski i mnogu zna~ajno za direktorite i visokiot administrativne i tehni~ki personal..., navistina postoi tendencija za zgolemuvawe na platite na rabotnicite i slu`benicite, no razlikite se krajno izrazeni i se zabele`itelni me|u platite na rabotnicite i onie na slu`benicite... vo site okolii na Republika Makedonija spored sega{nite propozicii ima su{tinski zgolemuvawa na nagradite na upravata i li~nata administracija. Pla}awata ponekoga{ se dvojni.

Vo Tikve{ka okolija se sprotivstavnei dve mislewa vo vrska so platnite fondovi: ednoto pretendira deka vi{okot od dohodot na edno pretprijatie treba da se razdeli na ednakvi delovi me|u site slu`benici i rabotnici od samoto pretprijatie, a drugoto mislewe ja potvrduva raspredelbata na ova poka~uvawe da bide na site rabotnici samo od stopanskiot sektor koi pridonele za ostvaruvawe na ovie ekstra dobivki..., vo pravilnicite za plati utvrdeni vo pretprijatijata... se zabele`uva deka rabotnite kolektivi ne u~estvuvaat vo nivnoto izgotvuvawe...”.<Isto tamu...> Vo slu~ajov, vo francuskite analizi se postavuva pra{aweto za motivot na rabotnicite vo rabotnite kolektivi i se iznesuva edno viduvawe i odgovor deka ima tendencija za se' povisoki plati na direktorite i administrativnite slu`benici vo odnos na sme{nite zgolemuvawa na rabotnicite. Taka na primer, se poso~uva Tutunskiot kombinat od Skopje kade 107 `albi bile podneseni od rabotnicite na pravilnikto za plati, pri {to se zabele`uva deka sekoj gleda pristrasno na sopstvenata plata i nastojuva da napravi sporedba so sosednite kapaciteti: “navistina rabotnicite baraat zgolemuvawe na platite i ponekoga{ nivnite pretenzii gi opravduvaat so nivnite odgovornosti koi gi sporeduvaat so onie na direktorot. Ponekoga{ nekoi rabotnici tvrdat deka nemaat nikakva potreba od direktorite ili od aministrativniot personal... site nie se smetame za isto sposobni..., sepak, postoeweto na hierarhija e potreba vo normalnoto proizvodstvo”.<Isto tamu...>

Spored francuskite procenki, niz statisti~ki brojki se prika`ani celokupnite vlo`uvawa kon krajot na 1952 godina i tie iznesuvaat 264.599.000 dinari, a vo tekot na istata 1952 godina imala planirano samo 117.306 iljadi dinari taka {to progresijata po godini od 1947 godina e utvrdena spored sledniot pregled:<Isto tamu...>

Brojot na za{tedite na krajot od 1952 godina bil 144.772 milioni, nasproti 122.645 vo 1951 godina... ovaa neza~itelna podelba na za{tedi i nivnoto u~estvo po kategorii e:<Isto tamu... sign. 9.>

Donesuvaweto na Zakonot za rabotni~koto samoupravuvawe ne zna~e{e i avtomatska zamena na administrativniot so samoupravniot sistem, tuku toj proces se odviva{e postepeno, i periodot od 1950 do 1955 godina mo`e da se okarakterizira kako preodna faza od administrativno-centralisti~ki kon samoupravno-trudbeni~ki sistem na rabotni~koto samoupravuvawe. Vo ovaa preodna faza bea doneseni dva su{tinski zakona za decentralizacija na vlasta. op{tiot Zakon za narodnite odbori od 1952 godina i Zakonot za ureduvawe na op{tinite i okoliite od 1955 godina.<Isto tamu... Op{ti zakon o narodnim odborima 1952, Sesti kongres KPJ (SKJ)... Zbirka dokumenata 1918-1924... cit. d. s. 860-862, 869-874, 900-904. >

Ova, vsu{nost, zna~e{e deka zamenata na administrtivniot so samoupravniot sistem se odvivala postapno i vo nekolku pravci: 1) preku vospostavuvawe na organite na rabotni~koto samoupravuvawe, koi postepeno prezemaa se' pove}e funkcii; 2) preku postepeno namaluvawe na funkciite na dr`avnite organi i ukinuvawe na nekoi od niv i 3) decentralizirawe na nadle`nostite na dr`avnite organi, odnosno prenesuvawe na nekoi funkcii od povisokite na poniskite dr`avni, republi~ki pa i lokalni organi. Sledstveno, vo toj proces so decentralizacija na stopanstvoto, neminovno mora{e da dojde i do decentralizacija i reorganizacija na narodnata vlast, bidej}i vo noviot sistem okoliite dobivaat se' pogolemo zna~ewe kako politi~ki, ekonomski i kulturni celtri, a op{tinata go so~inuva temelot na dr`avnoto ustrojstvo. Vo duhot na samoupravnite napori e ukinata kategorizacijata na pretprijatija od sojuzen, republi~ki i lokalen rang i nadle`nostite stanaa ednakvi za site pretprijatija. Spored gorespomenatiot zakon za ureduvawe na op{tinite i okoliite od 1955 godina, komunata pretstavuva osnovna kletka na op{testvenoto ureduvawe. Me|utoa, i pokraj postepenoto zamenuvawe na stariot administrativno-centralisti~ki sistem so noviot na rabotni~koto samoupravuvawe, sepak pogre{no bi bilo da se smeta i za vtoriot deka sosem e bezna~ajna ulogata na dr`avata. Naprotiv, dr`avnite organi i antamu imaat re{eva~ka uloga po mo{ne zna~ajnite stopanski i drugi op{todr`anvi pra{awa, no so taa razlika {to nivnite re{enija se donesuvaat naj~esto po prethodna sestrana analiza, pri {to zemaat u~estvo i neposrednite proizvoditeli preku svoite pretstavnici vo soborite na rabotnite zaendici, pa duri i vo zakonodavnite organi.<Isto tamu... Nantes... vol. 9; Op{ti... eit. delo. >

Spored koncepcijata i stavovite na najvisokite sojuzni i dr`avni i partiski forumi, treba da se naglasi deka celokupnata reorganizacija, odnosno decentralizacija, po~nuvaj}i od sojuznite organi i narodnite republiki pa nadolu, be{e sfatena i se odviva{e vo soglasnost i vo duhot na samoupravuvaweto, ne kako zacvrstuvawe na republi~kata sopstvenost tuku kako razvoen proces na natamo{nata decentralizacija kon poniskite lokalni organi i pretprijatijata. Taka, celta na decentralizacijata e vo pribli`uvawe na upravuvaweto so stopanstvoto od strana na neposrednite proizvoditeli, a ne vo jaknewe na republikite. Na toj na~in e mo`no da se izvr{i reorganizacija i poednostavno da se premine od poziciite na administrativniot kon novite pozicii na neposredno upravuvawe od neposrednite proizvoditeli preku vospostavuvawe na rabotni~kite soveti i upravni odbori.

Rabotata na rabotni~kite soveti vo Makedonija e analizirana vo 1951 i 1952 godina od strsana na najvisokoto partisko rakovodstvo na Makedonija, pri {to e ispituvan i socijalniot sostav na rabotni~kite soveti.<Arhiv CK SKJ, sign. XI -2/12, Informacija o razvoju i radu radni~kih soveta u NR Makedoniji - CK KPM 9. 08. 1952 god; Archives diplomatique... Nantes... vol. 9... bele{ki i dokumentirani studii za rabotni~kite soveti.> Pokraj toa, analizirana e pismenosta na ~lenstvoto na abotni~kite soveti, strukturnata osnova na upravnite odbori, metodite na rabota na rabotni~kite soveti i na upravnite odbori i sl.<Isto tamu...>

Za razlika od 1950/51, vo 1952 godina sprovedenite izbori za rabotni~ki soveti poka`uvaat deka brojot na pretprijatijata vo Makedonija so pove}e od 30 rabotnici iznesuva{e 386, od koi 38 pretprijatija ne odr`ale izbori za rabotni~ki soveti.<Isto tamu...> Za pouspe{no odvivawe na rabotni~koto upravuvawe, u{te vo po~etnata faza od negoviot razvoj, e donesen t.n. nacrt-delovnik za rabota na rabotni~kite soveti, so cel za nivno pouspe{no funkcionirawe, za utvrduvawe na delokrugot na aktivnosti i nadle`nosti, pri {to posebno vnimanie se obrnuva na primenata na razni formi za potenso povrzuvawe na rabotni~ite soveti i upravnite odbori so rabotniot kolektiv vo zaedni~koto anga`irawe pri re{avaweto i donesuvaweto odluki okolu najzna~ajnite pra{awa vo upravuvaweto so pretprijatieto.

Spored napravenata analiza od 1952 godina na 81 rabotni~ki sovet po granki, formiraweto na rabotni~kite soveti izgleda{e vaka: vo metalskata industrija - 5 rabotni~ki soveti, vo prehranbenata i tutunskata - 9, vo tekstilnata i ko`arskata - 5, vo grade`nata i drvnata - 14, vo zemjodelstvoto - 7, vo `eleznicite - 9, vo trgovskite pretprijatija - 12, vo lokalnoto stopanstvo - 11, i vo drugite ugostitelski pretprijatija - 9 ili vkupno: 81 rabotni~ki sovet.<Isto tamu.> Od napravenata analiza na komisijata pri CK na kPM vo 31 rabotni~ki sovet, e dojde do slednava konstatacija. deka e narasnata svesta i odgovornost apri kolektivite za samostojno rakovodewe i e postignat uspeh, deka upravnite odbori, i pokraj nivnite slabosti, gledano vo celina, navistina stanaa upravuva~i kako stopanski rakovoditeli i deka rabotni~kite soveti se' u{te ne si go na{le svoeto vistinsko mesto vo upravuvaweto so pretprijatijata, bidej}i ima{e se' u{te rabotni~ki soveti koi se ~uvstvuvaat i tretiraat vo praktikata kako obi~en privrzok na direktorot ili pak na upravniot odbor.<Isto tamu.> Vakvata praktika posebno e karakteristi~na za pretprijatijaa od lokalnoto stopanstvo, kade {to za nesolidnoto funkcionirawe na rabotni~kite soveti pridonesuvaat i direktorite i visokiot tehni~ki personal i koi ne retko, so svoeto nametnuvawe, go naru{uvaat samoupravnoto re{avawe na samoupravnite organi.<Isto tamu.>

Nepobiten e faktot deka me|usebnite odnosi vo samoupravnite organi ima{e kr{ewe na pozitivnite propisi, {to e rezultat ne samo na nivnoto nepoznavawe tuku i poradi uzurpirawetona oddelni prava {to im pripa|aa na nekoi od organite na samoupravuvaweto. Vakvata praktika se sre}ava ne samo vo pomalite pretprijatija, tuku i vo pogolemite. Za razlika aod rabotni~kite soveti, upravnite odbori vo po~etniot proces pobrzo se snajdoa vo re{avaweto na osnovnite problemi na pretprijatieto, kako na primer, vo proizvodstveniot plan, za{tedata na surovini, finansiskite pra{awa, rabotnata aka, higieno-tehni~kata za{tita i drugo. Toa e rezultat pred se' na povisokoto stru~no i op{toobrazovno nivo na nivnite ~lenovi. Me|utoa, i ovde direktorot vo osnova igra{e prvenstvena uloga, a pri eventualen neuspeh na pretprijatieto celokupnaa odgovornost ja prefrla{e vrz ~lenovite na upravniot odbor i na samoupravnite organi.<Isto tamu.>

Spored soznanijata i ocenkite na francuskiet eksperti, vo tekot na 1954/55 godina vo nivnite izve{tai se naglasuva dela procesot na samoupravuvaweto “navleguva vo edna aktivna faza ov celata Republika Makedonija. Pretprijatijata poka`uvaat zadovoluva~ki rezultati... no navistina uslovite za rabota na ovie organi ne se zadovolitelni...”.<Isto tamu... sign. 9... Nantes... So voveduvaweto na rabotni~kite soveti osetno e postveteno vnimanie na zna~eweto na op{toto i stru~no obrazovanie na rabotnicite, bidej}i samoupravuvaweto ne mo`e{e da se razviva bez da se promeni odnosot sprema ~ovekot.>

3. PRVIOT PETGODI[EN PLAN ZA RAZVOJOT NA MAKEDONIJA

Gledano vo jugoslovenski ramki, Makedonija, Crna Gora i kOsovo bea najnerazvieni podra~ja vo ekonomski pogled. Makedonskata industrija kon krajot na Vtorata svetska vojna raspolaga{e samo so 84 industriski pretprijatija, koi pri normalno koristewe na proizvodnite kapaciteti bea vo sostojba da vrabotat samo vo prosek po 1300 pa okolu 2300 rabotnici, {to kako podatok govori za zanaet~isko-manufakturniot karakter na makedonskata industrija.<Izve{taj za sostojbata na industrijata vo Makedonija - Lazar Lazarov, op{testvneo-ekonomskiot razvoj na NR Makedonija... cit. d. s. 162-175.>

Spored francuski izvori, vo 1939 godina, neposrendo pred Vtorata svetska vojna, 21,3% od naselenieto vo Makedonija `ivee{e vo gradovite, a drugoto i pobrojno naselenie be{e vo selata, dodeka borjot na industriskite rabotnici iznesuva{e 12.920.< Archives diplomatique... Nantes, Fond, Etat General des fonds... serie, Skopje, vol. 1. >

Industriskiot razvoj vo Makedonija mo`e oficijalno da se svrze so godinite po Narodnoosloboditelnata vojna. Prirodnite resursi vo Makedonija uslovija mo`nosti za razvoj na prerabotuva~kite dejnosti i energetika. Me|utoa, treba da se ima predvid deka industrijalizacijata vo NR Makedonija zapo~nuva pod relativno nepovolni okolnosti - niska materijalna osnova, nedostig na stru~ni kadri i osobeno visokostru~ni, i dr. Vo periodot 1944/1947 godina se odviva{e procesotna obnovata na stopanstvoto. So zavr{uvaweto na ovoj proces se sozdavaat osnovnite preduslovi za pristapuvawe kon pointenzivna industrijalizacija na zemjata.

Karakteristi~no za tretiraniot period od izgradbata na NR Makedonija do 1956 godina e deka se razlikuvaat tri razvojni fazi: prvata, zapo~nuva so pobedata na NOV i osloboduvawetona zemjata 1944-1949 godina, taa se karakterizira so zabrzana obnova na razurnatite i so izgradba na novi industriski kapaciteti; vtorata, go opfa}a periodot 1949-1953 godina i se odlikuva so izvesna stagnacija na zapo~natiot proces na industrijalizacija vo zemjata, nastanata poradi politi~ko-ekonomskata izolacija na Jugoslavija po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto od juni 1948 godina od strana na socijalisti~kite zemji, na ~elo so Sovetskiot Sojuz; tretata faza, koja zapo~nuva vo 1954 godina pa navamu se karakterizira so povtorno o`ivuvawe i u{te pozasileno dinamizirawe na industriskiot i voop{to celokupniot razvoj na zemjata.

Neposredno po osloboduvaweto na Makedonija, osnovnata orientacija na stopanskiot razvoj vo osnova se sostoe{e vo intenzivirawe na industrijalizacijata na zemjata. Za vakvoto naso~uvawe se doa|a{e od pove}e aspekti me|u koi: prvo so industrijalizacija na Makedonija se sozdava{e mo`nost za zgolemuvawe na nacionalniot dohod, vtoro, osetno se razvivaat proizvodnite sili, treto, se podobruva ekonomskata struktura na zemjata, ~etvrto, se podobruva strukturata na nadvore{nata trgovija, petto, se vrabotuva pogolem del od naselenieto, {esto, se menuva socijalno-ekonomskata struktura na naselenieto, sedmo, se podobruva i zgolemuva `ivotniot standard i se pojavija mnogu drugi povolnosti.

Za razlika od drugite stopanski dejnosti, industrijalizacijata ima najgolema uloga vo porastot na nacionalniot dohod, bidej}i produktivnosta na trudot e najvisoka vo industrijata i taa e najakumulativna dejnost. So razvojot na industrijata se ovozmo`uva ponaglaseno anga`irawe vo nea na golem del od naselenieto, so {to se vlijae vrz ubla`uvaweto na agrarnata prenaselenost vo Makedonija, budej}i del od malkuimotnoto i bezimotnoto selsko naselenie preminuva vo gradovite kako industriski rabotnici. Posebno za makedonskoto podra~je, industrijalizacijata ima{e golemo zna~ewe.<Odrazot na Rezolucijata na Informbiroto vrz realizacija na Petgodi{niot plan za stopanskiot ravoj na Makedonija - Lazar Lazarov, Op{testvenoekonomskiot razvoj... cit. delo, s. 248-263.>

Vo nastanatite radikalni promeni, na politi~ki i ekonomski plan, vo procesot na obnovata, preku donesuvawe i sproveduvawe na konfiskacijata, ekspproprijacijata, agrarnata reforma, nacionalizacijata i drugi zakonski i politi~ko-ekonomski i sistemski re{enija i merki, se sozdadoa objektivni zreli uslovi za sistematski premin kon edna povisoka faza - izgradbata, vo liceto na Prviot petgodi{en plan, donesen na 26 april 1947 godina.<Zakon za Petgodi{niot plan na FNRJ i narodnite republiki... cit. delo... s. 9.> Pred da se donese i usvoi Prviot petgodi{en plan, za pouspe{no odvivawe na procesot za izgradbata na zemjata - na sednicata na CK KPJ od septemvri 1946 godina - be{e donesena odluka da se izvr{i centralizacija na site banki vo dve glavni: Narodna banka - za kratkoro~ni krediti i Investiciona banka - za dolgoro~ni krediti. Pokraj toa, na ovaa sednica se donese odluka “da se izvr{at podgotovki za nacionalizacija na krupnite privatni stopanski pretprijatija, {to treba da se sprovede na Prvoto zasedanie na Narodnata skup{tina... da se vovedat glavni upravi kako organizacioni formi za rakovodewe na stopanstvoto...”.

Neposredno po ovaa sednica, vo dekemvri 1946 godina, CK na KPJ vo vrska so planskito stopanstvo odr`uva specijalna sednica na koja e iznesen proekt-buxetot za 1947 godina za pristapuvawe kon plansko stopanisuvawe. Na ovaa sednica na CK KPJ e iznesen predlog-rasporedot za vkupnata suma na prihodi (60 milijardi i 937 milioni dinari) od sojuzni i republi~ki investicii i naedno e zaklu~eno da se zapo~ne so istaknuvawe na definitivniot proekt na Petgodi{niot i Ednogodi{niot plan taka {to vo Skup{tinata prvo da se primi planot, pa toga{ buxetot. Naglaseno e pri raspredelbata na investiciite da se vodi smetka za ekonomski poslabite republiki.<Arhiv na CK SKJ; Beograd, fond CK SKJ, sign. III /21 - zapisnik sa sednice CK KPJ..; Lazar Lazarov, Op{testveno-ekonomskiot razvoj. cit. d... s. 9.>

Inaku, Prviot petgodi{en plan me|u osnovnite zada~i {to gi postavuva{e, kako prioritetni bea: 1) otstranuvawe na stopanskata i tehni~kata nazadnost na zemjata, odnosno unapreduvawe na zemjodelskoto stopanstvo, izvr{uvawe na intenzivna industrijalizacija i elektrifikacija na Makedonija ili, nakuso re~eno, likvidirawe na so vekovi nasledenata polukolonijalna sostojba na zemjata, so {to prakti~no bi se osigurala ekonomska, a so toa i politi~ka nezavisnost na Makedonija i Jugoslavija vo celina, 2) razvivawe na te{kata industrija, kako baza za unapreduvawe na srednata i lesnata industrija; 3) izgraduvawe i razvivawe na socijalisti~kiot sektor vo stopanstvoto, preku racionalno iskoristuvawe na psotojnite potencijalni mo`nosti vo stopanstvoto; 4) primena na novi stimulativni formi i metodi vo proizvodstvoto kako; racionalizatorstvo, novatorstvo i nagraduvawe spored sposobnostite i rezultatite vo rabotata i drugo. Site pogore navedeni elementi {to gi sodr`e{e planot pretstavuvaa osnoven preduslov za podignuvawe na povisok stepen na op{tata blagosostojba vo zemjata. Me|utoa, vo tekot na sproveduvaweto na Petgodi{niot plan, se smeta{e na polna sorabotka i pomo{ od SSSR i od drugite isto~noevropski socijalisti~ki zemji. Poseben problem vo negovoto sproveduvawe pretstavuva{e nedostigot na stru~ni kadri, finansiski sredstva, a osobeno nasleedenata stopansko-tehni~ka zaostanatost. Poradi toa, na preden plan pred rabotnite lu|e be{e postaveno pra{aweto za izleguvawe od zaostanatosta, {to kako osnovna zada~a be{e opfatena i so Petgodi{niot plan.

Vo sproveduvaweto na Petgodi{niot plan se naide na seriozni te{kotii {to nastanaa kako rezultat na novite okolnosti, po donesenata Rezolucija na Informbiroto, a pred se' poradi ekonomsko-politi~kata blokada na jugoslavija od SSSR i drugite isto~noevropski socijalisti~ki zemji {to dovede do preorientacija na jugoslovenskata nadvore{na trgovija i barawe na novi pazari.

Francija preku svoite eksperti so interes i vnimanie go sledela donesuvaweto na Prviot petgodi{en plan i gi analizira pri~inite za negovoto neispolnuvawe, naveduvaj}i gi me|u drugite pri~ini i otka`uvaweto na pomo{ta od Sovetskiot Sojuz i isto~nite zemji na Makedonija i Jugoslavija vo celina, no naveduvaat i drugi faktori za neispolnuvaweto - niskata materijalna osnova, posledicite od okupacijata od Vtorata svetska vojna, a posebno golemite razurnuvawa, no ne go izostavuva i najva`noto, a toa e nerealnoto planirawe i pretencioznost na Petgodi{niot plan.< Archives diplomatique... Nantes... vol. 9. >

U{te pred donesuvaweto na spomenatata Rezolucija, vo mart 1948 godina, na sednica na CK NA KPJ be{e posveteno posebno vnimanie na ekonomsko-politi~kite odnosi so SSSR i na ostvaruvaweto na Petgodi{niot plan vo Jugoslavija. Spored stanovi{teto na Josop Borz Tito: “Dogovorot e raskinat (me|u Jugoslavija i SSSR - b.m.) zaradi ekonomskiot pritisok. Nezavisnosta e pova`na...”.<Arhiv na CK na SKJ, Beograd, fond, Plenumski materijali. Sign. CK na SKJ- III /32. Sednica CK KPJ 1. 03. 1948; Lazar Lazarov, Realizacija na Petgodi{niot plan (1947-1952) za stopanskiot razvoj na NR Makedonija vo periodot od 1947 do 1957. Sp. Istorija, 1983/2, s. 255-268.>

Ovoj problem be{e od seriozna priroda ako se ima predvid faktot deka obemot na stokovnata razmena so Sovetskiot Sojuz i isto~nite socijalisti~ki zemji iznesuva{e polovina od celokupnata jugoslovenska razmena so stranstvo. Pokraj toa, treba da se podvle~e deka izvr{uvaweto na planot vo mnogu zavise{e od negovoto postavuvawe na realni osnovi. Pokraj pretencioznosta na planot i nerealnoto sogleduvawe za vistinskite mo`nosti, francuskite analiti~ari uka`uvaat i na materijalnite mo`nosti i motiviranosta na rabotnata sila vo pogled na nagradenosta niz platniot sistem, kako zna~ajni faktori vo ostvaruvaweto na planot: “so zapo~nuvaweto na primenata na Petgodi{niot plan vo 1947 godina rabotnicite na norma ili par~e bea podobro pla}ani, kako merka za zgolemuvawe na proizvodnosta, no ve}e vo 1948 godina elanot za rabota koj be{e zabele`an vo periodot na obnovata, sega zapo~na da opa|a brzo...”.< Archives diplomatique... Nantes... vol. 9... - bele{ki i dokumentarni studii...>

Poradi nastanatata situacija, po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto bilo neophodno da se napravi korekcija na makedonskiot i na jugoslovenskiot Petgodi{en plan vo pravec na smaluvawe na predvidenite investicioni vlo`uvawa. Del od sredstvata moraa da se preorientiraat vo jakneweto na odbranbenata sposobnost na zemjata. Makar {to industrijata vo NR Makedonija vo povoeniot razvitok postigna zna~aen kvantitativen porast i kvalitativni promeni, sepak gledano sprema planiranoto, ostvarenite rezultati ne se sovpa|aat so zacrtanoto vo prviot petgodi{en plan. Negovoto ispolnuvawe daleku potfrli pod predvidenoto. Pri~inite za toa se op{topoznati i nekoi od niv gi iznesovme. Spored planot, se predviduva{e indeksot na industriskoto proizvodstvo na NR Makedonija vo 1951 godina da iznesuva 2438 vo odnos na 1939 godina, a indeksot na proizvodstvo po `itel - 1970.<Nikola Uzunov, Industrijalizacije NR MAkedonije - doktorska disertacija vo rakopis, odbraneta na Belgradskiot univerzitet.>

So ogled na faktot deka so planot se predviduva{e Makedonija, Crna Gora i nekoi drugi stopanski nerazvieni podra~ja da zabele`at najgolem indeks na porast, so {to bi se pribli`ile kon stepenot na stopanskiot razvoj so drugite porazvieni republiki, novonastanatite me|unarodni okolnosti po donesuvaweto na Rezolucijata na informbiroto - 1948 godina, su{nite godini i sli~ni ote`nuva~ki okolnosti go inevozmo`ija negovoto celosno ispolnuvawe: “ako gi zememe investiciite za podignuvawe na industrijata vo FNR Jugoslavija, prosek e 37, a od toa vo Srbija 27, vo Hrvatska 32, vo Slovenija 75, vo Bosna i Hercegovina 52, vo Makedonija 26 i vo Crna Gora 32 i na toa ako ja priklu~ime i voenata industrija, }e vidime deka prosekot e 42 za jugoslavija, vo: Srbija 32, Hrvatska 40, Slovenija 74, Bosna i Hercegovina 60, Makeodnija 26 i Crna Gora 33..., dokolku so takvata politika se prodol`uva, toga{ izvesni zaostanati regioni bi ostanale taka...; osnovnite pri~ini koi{to ni diktiraa vakov pravec na stopanskata izgradba bea do voeno-ekonomska priroda..., za {to na{ata stopanska izgradba vo ovoj period morala da vodi smetka bidej}i Jugoslavija be{e zagrozena od Informbirovskiot blok i {to taa vo prv red mora{e da ja izgraduva voenata industrija, od edna strana, a od druga, psotojnata industrija da ne se izgraduva vo grani~nite pojasi, tuku vo vnatre{nosta na zemjata. Tokmu blagodarej}i na takvata politika se poka`a deka najmnogu se razvija industriskite centri vo Bosna i Hercegovina, eden del vo Hrvatska, a delumno vo Srbija i Slovenija. Me|utoa, posledica na takvata politika e deka izvesni republiki (vo koi spa|a{e i NR Makedonija - b.m.) vo prosek po glava na `itel bile uskrateni...”.<Arhiv na CK na SKJ. Plenumski materijali Politbiroa CK KPJ, sign. II /10, Plenum CK SKJ, Brioni 16. 06. 1953 god.> Sekako, na ovie novonastanati nepredvideni me|unarodni okolnosti treba da se dodade i pretencioznosta na planot. Na primer, prosto nevozmo`no be{e da se postigne planiraniot godi{en porast na industriskoto proizvodstvo od 467% za edna toga{na Makedonija koja zapo~na so mo{ne niska pojdovna osnova vo svojot stopanski razvitok.

Sli~ni ocenki za pri~inite za neispolnuvawe na Petgodi{niot plan iznesuvaat i francuskite eksperti, no so edna dopolna za pogre{nite procenki na svoite mo`nosti, bidej}i “be{e nevozmo`no i pokraj brojnite vladini merki za da bide ispolnet planot po sekoja cena, da se prodol`i so nedefiniran razvoj vo edna siroma{na zemja so ograni~eni resursi, osiroma{ena od vojnata (se misli na Vtorata svetska vojna - b.m.), osven so edna mnogu {iroka pomo{ od stranstvo...”.< Archives diplomatique... Nantes... Fond, Etat General... vol. 9... serie, Skopje... bele{ki i dokumentarni studii...> Poradi nastanatata situacija, golem del od planiranite sredstva za stopanski objekti i op{testveniot standard mora{e da se prefrlat za izgradba i razvoj na voeno-odbranbeni objekti taka {to, ako na seto ova se dodadat i posledicite na stopanstvoto od dvete su{ni godini, toga{ porealno }e se sogledaat okolnostite pod koi se odviva{e procesot na izgradbata na zemjata. Konkretno gledano vo celina, ispolnuvaweto na Petgodi{niot plan vo makedonskata industrija izgleda{e vaka:

Pregled na ostvarenosta na prviot petgodi{en plan<Nikola Uzunov, Industrijalizacije Makedonije... cit. delo...>

Podatocite od tabelata poka`uvaat osetni otstapuvawa od planiranoto i ostvarenoto, dodeka na nekoi planirani proizvodi od lesnata industrija proizvodstvoto e natfrleno. Posebno planot ne be{e ostvaren vo oblasta na te{kata industrija i vo tutunskata industrija.

Nezavisno od neispolnuvaweto na planot ov nekoi stopanski granki, gledano vo celina, francuskite analiti~ari iznesuvaat pozitivni ocenki za stopanskiot razvoj: “makedonskata ekonomija do`ivuva polna ekspanzija ov svojot razvoj, no sekoga{ im nedostasuva kvalifikuvan kadar...; vo tekot na 1955 godina 7 novi industriski objekti se pu{teni vo proizvodstvo i toa: tekstilnite fabriki vo [tip, tetovo, Veles, fabrikata za hrom “Jugohrom - Tetovo, Staklarnicata vo Skopje, Cementarnicata vo Skopje... i drugi”.< Archives diplomatique... Nantes... Serie, Skopje, vol. 4, 8... >

Kaj nekoi proizvodi predvideni so Petgodi{niot plan proizvodstvoto prakti~no i ne zapo~na nitu vo 1956 godina, no za smetka na toa se pojavija novi artikli koi so planot voop{to ne bea predvideni.

Mo{ne pregledna slika za stpenot na industrijaliziranosta na NR Makedonija poka`uva podolu iznesenata tabela po republiki spored koja Makedonija se nao|a{e na pretposlednoto mesto.

Stepen an industrijaliziranost na narodnite republiki vo 1956 godina.<Nikola Uzunov, Industrijalizacija.. cit. delo...>

Ovie podatoci poka`uvaat deka nivoto na industrijaliziranosta na NR Makedonija e za 1,8 pati ponisko od jugoslovenskoto nivo, 2,3 pati ponisko od NR Hrvatska i duri za 4,4 pati ponisko od NR Slovenija.

4. Sostojbata na zemjodelstvoto vo Makedonija

Makedonija vo predvoenoto Kralstvo Jugoslavija, vo odnos na drugite podra~ja, pretstavuva{e najnerazvieno podra~je vo stopanski i vo prosvetno-kulturen pogled. Taa pretstavuva{e tipi~no agrarno podra~je vo koe preovladuva{e ekonomskata i kulturnata zaostanatost. Zemjodelstvoto, koe ima{e vode~ki pozicii vo makedonskoto stopanstvo. Ima{e isklu~ivo ekstenziven karakter. Takvat sostojba vo zemjodelstvoto po Vtorata svetska vojna ne samo {to ne se izmeni, tuku u{te pove}e e vlo{ena, pred se' poradi posledicite od vojnata. Toa e edna realnost nasledena od minatoto, {to ja uvidele i francuskite eksperti vo svoite dokumentirani i prodlabo~eni analizi za sostojbata vo zemjodelstvoto; uka`uvaj}i na neophodnite ~ekori za negoviot razvoj po osloboduvaweto na zemjata: “zemjodelstvoto vo Makedonija e vo golemo zadocnuvawe. Zatoa, najprvin se potrebni serija merki za negoviot razvitok..., ...mo`e da se ka`e deka fizionomijata na ekonomijata na selanecot vo Makedonija ne bila mnogu izmeneta od krajot na poslednata vojna (se misli na Vtorata svetska vojna - b.m.). Denes kako i v~era, sitnata sopstvenost dominira, dr`avniot sektor opfa}a edne relativno slab procent od naselenieto. 111.000 selski semejstva raspolagaat so edna polovina od vkupnata obrabotliva povr{ina od 467.000 ha, a drugata polovina od naselenieto poseduva od 2-5 ha zemja, okolu 30.000 semejstva se bezzemja{i. Vkupniot broj na selskoto naselenie vo 1948 godina iznesuva 918.000 lica..., ...golema te{kotija pretstavuva nedostigot na kvalifikuvana rabotna sila”.< Archives diplomatique... Nantes... vol, 8, 9, Za zemjodelstvoto vo Makedonija.>

Spored ovie francuski sogleduvawa, zemjodelstvoto vo Makedonija ima uslovi i perspektivi za razvoj, no mu nedostasuva selektivnosta vo zemjodelskite kulturi, potoa izgradba na sistemi za navodnuvawe, sovremena mehanizacija, primena na sovremeni agrotehni~ki sredstva i sl. {to se nu`ni “za da ne ostane makedonskiot selanec so na~inot na obrabotka na zemjata denes kako vo tekot niz izminatite vekovi”.<Isto tamu... Nantes... >

Vo Makedonija neposredno po vojnata 1945 godina okolu 80% od naselenieto be{e zemjodelsko i poradi niza okolnosti, a pred se' poradi toa {to vladeja~kite strukturi ne ja sogleduvaa poleznosta da go orientiraat zemjodelskoto proizvodstvo kon onie zemjodelski kulturi koi mo`ea da mu donesat visok dohod. Imeno, iako klimatskite i pedolo{kite uslovi bea povolni za odgleduvawe na industriski kulturi vo Makedonija, tie bea minimalno zastapeni, {to se potvrduva i vo sledniov pregled na zasejani kulturi po godini i periodi:<Isto tamu...>

Sostojbata na porastot na zemjodelskoto proizvodstvo po Vtorata svetska vojna vo odnos na predvoenoto proizvodstvo ja poka`uvaat slednive podatoci:<Isto tamu...>

Spored ovie francuski izvorni podatoci, zemjodelskoto proizvodstvo vo periodot 1947-1953 se zgolemilo za 17,94%, a sporedeno so 1939 godina, porastot vo oblasta na socijalisti~kiot sektor do 1953 godina vo zemjodelstvoto e osetno namalen, a vo narednata 1954 godina pa navamu toa namaluvawe e u{te poizrazeno, {to e rezultat na napu{taweto na sistemot na kolektivizacijata primenet vo 1949 godina spored sovetskiot model na kolhozite.

Francuskite sogleduvawa za razvojot na zemjodelstvoto vo Makedonija uka`uvaat deka taa ima povolni uslovi za negoviot ravoj, a posebno na industriskite kulturi koi ne mo`at da se proizveduvaat vo drugite delovi na Jugoslavija. Taka, francuskite analiti~ari naglasuvaat deka 98% od jugoslovenskoto proizvodstvo na pamuk otpa|a na Makedonija. Vo 1948 godina pred kolektivizacijata pamukot bil zasejan na povr{ina od 15.649 ha, {to e za tri pati pove}e vo odnos na 1939 godina i so proizvodstvo od 25 do 35 iljadi toni. Natamu francuskite eksperti naglasuvaat deka 70.000 makedonski semejstva, odnosno 45% od zemjodelskoto naselenie, ili 25% od vkupnoto naselenie vo Makedonija, `ivee od tutunot. Vo 1939 godina, tutunot se sadel na 7.200 ha, a vo godinite 1945-1955 se sadel na 16.000 ha i prose~no se dobivale preku 12.000 toni tutun, a vo 1957 godina es proizvelo 27.300 toni tutun.<Isto tamu... Nantes... vol. 8. > Prvpat tutunot bil zasaden vo Makedonija vo 1574 godina, a pomasovno po~nal da se sadi vo XVII -ot vek. Francuskite analiti~ari iznesuvaat visoki ocenki za makedonskiot tutun i smetaat deka “tutunot pretstavuva glavnoto bogatstvo na Makedonija”.<Isto tamu...> Spored niv, proizvodstvo na tutun pretstavuva tradicionalna ekonomska aktivnost i renome za Makedonija. Ovaa tradicija poteknuva od pred 370 godini vo Otomanskata imperija, pod ~ija vlast se nao|a{e toga{ Makedonija. Tutunot se obrabotuva{e i kupuva{e od poznati trgovski firmi i se prodava{e pod etiketata “turski tutun”, no negovoto vistinsko poteklo e od Makedonija zaradi {to mo`e da se nare~e “makedonski tutun” od Jugoslavija. Tutunot ili t.n. “`olto zlato” kako {to se narekuva{e, pretstavuva navistina najgolemoto bogatstvo na Makedonija, bidej}i e dominantno i vo svojata ekonomija u~estvuva so 25% od nacionalniot dohod vo zemjodelstvoto i 50-70% vo nacionalniot dohod vo industrijata.<Isto tamu...> So proizvodstvoto na tutun se zanimava golem del od selskoto naselenie.

Sodr`inata na nikotinot na makedonskiot tutun se dvi`i od 0,5 do 1,5% i pripa|a na pro~ueni sorti od orientalni tutuni koi se barani na svetskiot pazar. Makedonskoto proizvodstvo na tutun e pretstaveno glavno preku tri sorti na tutun i toa: “jaka”, “Prilep” i “Otqa”. Tutunot “Jaka” e od semeto ksanti, koe poseduva miris i ubava aroma so golem sladok vkus na meka tkaenina i pretstavuva naj~ista sortakoja go nosi epitetot “kral na tutunite” i se proizveduva vo regionite na Strumica, Gevgelija, Radovi{, Veles i drugi. Tutunot “Prilep” go dobil imeto po gradot Prilep koj e negov najgolem proizvoden centar. Nosi poteklo od semeto “xume bale”, no vsu{nost e specijalna sorta dobiena pri selekcijata na Institutot za tutun vo Prilep. Se odlikuva so svojata silna i prodorna aroma i e mnogu baran vo SAD. Se proizveduva vo regionite na Prilep, Bitola, Kavadarci, Veles i [tip. Sortata “Otqa” i' pripa|a na grupata “kabakulak” i se odlikuva os svojata `olta boja i ubav vkus i od nego se pravat kolekcii na luksuzni cigari. Se obrabotuva ov regionite na Kumanovo, ko~ani i Tetovo. Site ovie tri sorti na tutun se mnogu vrednuvani i barani na pazarite na tutun. Ovie sorti na tutun se proizveduvaat ov slednite proporcii: tipot “jaka” - 30%, “Prilep” - 50% i “Otqa” - 20%. Tutunskata kultura vo Makedonija postojano se usovr{uva od nadle`nite vo Institutot za tutun vo Prilep koj bil osnovan u{te vo 1925 godina. Blagodarenie na kvalitetite i vrednosta, makedonskiot tutun se zdobi so golemo renome po Vtorata svetska vojna vo svetot, {to go potvrduva i prethodno iznesenata tabela za izvozot na tutun po godini, a posebno zemjite kupuva~i na tutun od svetot.<Isto tamu...>

Vo strukturata na naselenieto vo Makedonija po dejnosti vo 1955 godina, spored francuski soznanija, 61,3% od makedonskoto naselenie e zemjodelsko, 4,5% se zanimavalo so industrija i rudarstvo, 0,7% so {umarstvo, 5,4% so grade`ni{tvo, 2,1% so transport, 3,8% so trgovija, 7,7% so zanaet~istvo i 14,2% so razni drugi dejnosti.<Isto tamu... Nantes... vol. 9. Makedonija ima povolni uslovi za odgleduvawe i razvoj na ov~arstvoto vo ovaa zemja {to go potvrduva i sledniot pregled:>

Broj na ovci vo Makedonija 1939-1959 godina<Isto tamu...>

1939 godina - 1.691.443

1945 1.333.755

1950 1.750.701

1955 2.167.398

Inaku, gledano vo celina, vkupniot sto~en fond vo Makedonija vo 1933 godina izgleda{e vaka:

Pregled na sto~arskiot fond vo Vardarska Banovina vo 1933 godina< Archives militaire... Vincenne-Paris... vol. 3190 - Francusko diplomatsko pretstavni{tvo vo Belgrad... Izve{taj od 27. 09. 1933 god.>

Banovin kowi maski magariwa goveda bivoli

Vardarska 108.476 3.744 63.118 493.327 33.447

Spored brojot na ovcite, gledano spored teritorijata i brojot na naselenieto, Makedonija go zazemala prvoto mesto vo Jugoslavija i Evropa, a vo svetot e me|u prvite po proizvodstvo na volna. Pred Balkanskite vojni vo Makedonija imalo preku 5 milioni ovci.

Eden od osnovnite principi {to se proklamira{e vo Makedonija e novata agrarna reforma neposredno po Vtorata svetska vojna. Proklamiraniot princip “Zemjata im pripa|a na onie {to ja obrabotuvat”, od strana na nadle`nite vlasti vo Makedonija bil po~ituvan pri negovata primena, se ocenuva vo francuskata dokumentacija. Agrarnata reforma i kolonizacijata kako pridru`ni merki polovi~no se izveduvale vo Kralstvoto Jugoslavija, biej}i se zadr`ani golemite posedi na poedinci, bankite i verskite zaednici, a posebno pre~ka bilo toa {to se konzervirale op{testvenite odnosi od feudalen tip vo Makedonija. Selanstvoto, kako glavna masa {to u~estvuva{e vo Narodnoosloboditelnata vojna, so pravo o~ekuva{e ova pra{awe na agrarnite odnosi da se re{i po vojnata vrz novite na~ela. So site ovie akti vlasta, vo zavr{nata faza na vojnata, se upatuva kon re{avawe na ova zna~ajno pra{awe. Toa se manifestira{e preku raznovidni na~ini, me|u koi i so konfiskacija na imotite na bur`uazijata koja{to sorabotuva{e so okupatorot i nivnoto preminuvawe od li~na vo op{testvena sopstvenost. Iako rezultatite od konfiskacijata bea nezna~itelni vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna, sepak treba da se odbele`i deka toj proces be{e na~nat i se odviva{e po linija na NOV. Vo soobraznost so re{enijata na AVNOJ, od dekemvri 1944 godina, Prezidiumot na ASNOM donesuva odluka za formirawe Oddel za agrarna reforma pri poverenstvoto za narodno stopanstvo na Makedonija.<Re{enieto na AVNOJ od 21. XI 1944 god. stoi deka... progresivnite demokratski sloevi, nezavisno od narodnata pripadnost, ne se staveni pod udar na konfiskacijata...”. Re{enie za preminuvawe vo dr`avna sopstvenost na neprijatelskite imoti za dr`avnata uprava nad imotite na neprisatnite lica i za sekvestarot nad imotite koi gi otu|ile prisilno okupatorskite vlasti” (ova re{enie sodr`i 12 ~lenovi). - Slu`ben list na DFJ, god. 1, br. 2, 6. II 1945; Arhiv na Makedonija - Skopje, fond, Glaven odbor na narodniot front na Makedonija. Za referent na ovoj Oddel za agrarna reforma e naimenuvan Jordan Bla`evski, in`ener od Tetovo - Zapisnik od 15-ta sednica na Prezidiumot na ASNOM od 15 dekemvri 1944 god. Skopje, Zbornik na dokumenti ASNOM 1944-1946 g., Skopje, 1964, s. 521-523.>

Sekako deka najsu{testvena merka koja vo oblasta na zemjodelskoto stopanstvo izvr{i koreniti promeni vo pozitiven pravec, be{e donesuvaweto na Zakonot za agrarna reforma i kolonizacija na 23 avgust 1945 godina od strana na Privremenata narodna skup{tina na Jugoslavija (PNSJ), kako i na Zakonot za revizija na dodeluvaweto zemja na kolonistite i agrarnite intersenti vo Makedonija i Kosovsko-metohiskata oblat,<Isto tamu, God. 1, broj 56, 5. VIII 1945; Arhiv jugoslavije (vo natamo{niot tekst AJ), Beograd, f. 97-309.> donesen ne{to porano od prviot, odnosno na 3 avgust 1945 godina vo Belgrad. Vo nego se tretira{e pra{aweto za kolonististe i agrarnite interesenti vo Makedonija i Kosmet. Spored nego, kolonistite i mesnite korisnici na agrarnata reforma izvr{ena pred 6 april 1941 godina na teritorijata na Makedonija, go gubat pravoto na sopstvenost na zemjata {to im bila dodelena, pod odredeni uslovi propi{ani so ovoj Zakon. Posebno zna~aen beleg vo ovoj Zakon, kako i na drugite zakoni svrzani za agrarnata reforma i kolonizacija, be{e toa {to prioritet za dobivawe zemja imaa pred se' bezimotnite i malkuimotnite selani, inaku borci od NOV, i semejstva na `rtvite na fa{izmot.<Isto tamu, God. 1, br. 68, 7. H 1945 g. “Uredba za redot na prvenstvoto vo oddeluvaweto na zemjata”, s. 667-668; AJ, Beograd, f. 97/1.>

Odlukite za eksproprijacija se prezemeni od lokalnite agrarni komisii na javni raspravi so aktuvno u~estvo na zainteresiranite strani {to treba{e da dobijat zemja. Spored francuski gledi{ta, agrarnite komisii donesuvaat odluki vo ramkite i vo duhot na Zakonot za agrarna reforma.< Archives diplomatique... Nantes... vol. 8. Novite sopstvenici na dobienata obrabotliva zemja bea obvrzani da ja obrabotuvaat, a sekakvo ottu|uvawe, prodavawe ili davawe pod naem be{e strogo zabranet>

Spored nekoi podatoci, so agrarnata reforma e sozdaden krupen zemji{en fond od eksproprijanite imoti na golemoposednicite, od posedite na banki, manastiri, crkvi i drugo, {to najdobro go ilustrira podolu izneseniot pregled.<Statisti~ki godi{wak FNRJ, Beograd, 1954, s. 115.>

Spored drugi podatoci, vo NR Makedonija za raspredelba imalo zemja vo iznos od 71.000 ha za sproveduvawe na agrarnata reforma. Od toj fond, 18.053 ha bile raspredeleni na bezimotnite i malkuimotnite selani ov prvata faza, a potoa od 36.191 ha zemja e sozdaden dr`aven sektor na socijalisti~koto zemjodelsko stopanstvo na koe mu se dodeleni 24.942 ha zemja, a na dr`avnite stopanstva i selskite rabotni zadrugi 7.930 ha. Fondovite zemja za raspredelba ne bea vo mo`nost da go zadovolat gladot po zemja na 117.757 siroma{ni selani, odnosno 70,84% od zemjodelskoto naselenie. Toa zna~i na edne selanec prose~no se pamalo po 1,74 ha zemja, {to pretstavuva minimum, potoa imalo 44.567 sredni zemjodelci, odnosno 27,04%, {to poseduvale 309.922 ha zemja ili 52,38% od obrabotlivite povr{ini, i bogati selani - 3.480 posednici {to dr`ele vo sopstvenost 70.259 ha odnosno 11,87% od vkupnite obrabotlivi povr{ini.

Osnovnata cel na ovaa agrarna reforma be{e da se zadovoli gladot za zemja na siroma{nite selani, potoa da se zgolemi i unapredi zemjodelskoto proizvodstvo i, {to e najzna~ajno, so reformata da se sozdadat neophodnite uslovi za sozdavawe i razvoj na socijalisti~kiot sektor vo zemjodelstvoto. Spored ovoj Zakon za agrarna reforma i kolonizacija od 23 avgust 1945 godina, spored francuski sogleduvawa, se predviduva{e 50.000 utra konfiskuvana zemja (utro e merka za povr{ina i edno utro sodr`i 57.547 ari, a eden ar sodr`i sto metri kvadratni) vo Ba~ka i vo Srem (Vojvodina) da im se razdelat prvenstveno na borci od Narodnoosloboditelnata vojna, inaku posiroma{ni selani od Makedonija i od drugite kraevi na toga{na Jugoslavija,< Archives diplomatique... Nantes... vol. 8 - bele{ki i dokumentarni studii...> a za {to na raspolagawe imale okolu 70.000 ku}i vo selata vo Vojvodina, Barawa i Slavonija koi bile napu{teni pred se' od `iteli so germansko poteklo t.n. folksdoj~eri i od drugi sorabotnici na okupatorot vo tekot na germanskata okupacija na Jugoslavija. Na 29 avgust 1945 godina so zakonski akt e osnovan Agraren sovet so zada~a da rakovodi so agrarnata reforma i kolonizacijata. Do krajot na maj 1946 godina 40.000 semejstva so okolu 210.000 lica bea naseleni vo Vojvodina.<Isto tamu...> Spored istive francuski izvori, vo sredinata na 1946 godina nivniot broj e zgolemen na 45.000 semejstva so okolu 250.000 lica. Vo po~etokot na 1948 godina 42.194 semejstva, dojdeni od razni regioni na jugoslavija, vklu~uvaj}i ja i Makedonija, bea kolonizirani vo Vojvodina, a vkupniot broj na kolonizirani semejstva od Jugoslavija, spored francuski izvori, iznesuva{e 65.000 i nivnoto poteklo be{e od site kraevi: Srbija, Makedonija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Crna Gora.

Mnogu jugoslovenski oficijalni arhivski izvori, sostojbata na preselenite kolonisti vo Vojvodina do 1 noemvri 1946 godina od site krai{ta na Jugoslavija iznesuva{e 43.472 semejstva odnosno 235.123 lica, od koi od Makedonija 1.575 semejstva odnosno 9.244 lica.<Arhiv Jugoslavije, Beograd, fasc. 97/1-10 - Izve{taj o staqu preseqenih kolonista na teritoriju Vojvodine. Pregled preseqavawe ranijih kolonista Kosmeta i Makedonije - Za ovie pregledi, kako i poop{irno za agrarnata reforma vidi: Lazar Lazarov, op{testveno-ekonomskiot razvoj... cit. delo; istiot avtor. Op{testveno-politi~kite organizacii... cit delo.>

Prvite formi na zemjodelski zadru`ni kooperacii na teritorijata na Makedonija, spored francuski izvori, se osnovani neposredno po osloboduvaweto 1945 godina. Me|utoa, za da se sfati procesot na formiraweto na zemjodelski zadrugi i kooperacii od op{t tip, treba da se naglasi deka tie postoeja i pred Vtorata svetska vojna, bea osnovani pod razli~ni formi na zemjodelsko organizirawe. Novite zemjodelski zadrugi i kooperacii vo osnova imaa za cel i zada~a da go zgolemat kooperativniot zadru`en sektor, da gi unaprdat sredstvata za proizvodstvo i da go usovr{at i zgolemat proizvodstvoto vo oblasta na zemjodelstvoto. Taka, za sekoe selo ili grupa pomali sela bile osnovani takvi zemjodelski zadrugi i kooperacii so obvrska da ja podgotvat transformacijata na zemjodelskoto individualno proizvodstvo vo kooperativno-zadru`no proizvodstvo od op{t tip. Na krajot na 1948 godina, spored analizite na francuskite eksperti, kako i od oficijalnite podatoci od Ministerstvoto za zemjodelstvo na Makedonija i Jugoslavija vo celina, se gleda deka bile osnovani 3.862 zemjodelski zadrugi i kooperacii od op{t tip so preku 2,3 milioni semejstva, odnosno toa zna~i deka bila postignata opfatenost na site selski semejstva vo zemjata.< Archives diplomatique... Nantes... vol. 8. >

Sistemot na kolektivizacija {to zapo~na vo 1949/50 godina vo Jugoslavija najmnogu napreduva{e i dojde do izraz na teritorijata na Makedonija: “brojnata sostojba na novoformiranite kolektivi osobeno se zgolemi vo tekot na 1951 godina opfa}aj}i 62% od obrabotlivata povr{ina”, dodeka kolektivizacijata za celata teritorija na toga{na jugoslavija ne pominuva{e ni 25% od obrabotlivata povr{ina. Zatoa francuskite eksperti go postavuvaat otvoreno pra{aweto: “kako da se objasni ovaa isklu~itelna sostojba vo Makedonija, dali e rezultat na slepoto izvr{uvawe na direktivite od jugoslovenskoto rakovodstvo i pritisocite od nadle`nite organi vo Makedonija nad makedonskoto selanstvo ili mo`ebi na nedovolniot i organiziran otpor protiv vakviot pogre{en sistem”.<Isto tamu...> Otporot protiv kolektivizacijata se zgolemi i stana o~igleden vo tekot na 1952 godina, koga selanite baraa da gi napu{tat kolektivite. Toga{, spored francuskite analiti~ari, sojuznata vlada na Jugoslavija primeni sila i drugi prinudni merki i metodi za da opstoi kolektivizacijata.<Isto tamu...> Vladinite direktivi se sostoeja vo kolektivizacija na site granki vo oblasta na zemjodelstvoto. Izvesni nejzini olesnitelni merki za zadrugarite vo direktivite bea da ne pla}aat danok na dohod, tuku samo na 3% od proizvodstoto i sl., no i ovie merki ne gi dadoa o~ekuvanite rezultati da se so~uva i unapredi sistemot na kolektivizacijata.<Isto tamu...> Nezadovolitelnite rezultati vo novosprovedeniot sistem na kolektivizacija, a posebno otporot na selanite, gi prinudi jugoslovenskite rakovodni vlasti da se obidat da gi zadovolat i bogatite i siroma{nite selani, odnosno za bogatite selani se izbra re{enie da se legalizira raspu{taweto na zemjodelskite kolektivi vrz osnova na Odlukata od 30 mart 1953 godina, a za siroma{nite selani nastojuvaa da ostanat kako zemjodelski rabotnici i, {to e najzna~ajno, ja ograni~ija sopstvenosta na zemjata do 10 ha.<Isto tamu... Nantes... vol. 8. Iako ovaa odluka e donesena vo mart 1953 godina, taa bila o~ekuvana i za nea se znaelo u{te od 1952 godina, {to go priznava i samito Edvard Kardeq vo svojata statija vo v. “Borba”, od 29 mart 1953 godina, pri {to naglasuva deka se slu{a mnogu ~esto sred javnosto mislewe deka kolektivite se sozdavani so sila i deka vsu{nost celta na kolektivizacijata bila da se transformira zemjodelstvoto vo socijalisti~ka orientacija na zdru`niot sistem.>

Francuskite oficijalni analiti~ari vo razvojot na Makedonija razgrani~uvaat dva perioda. prviot, do 1948 godina, odnosno do Rezolucijata na Informbiroto i vtoriot, po Rezolucijata pa navmu.<Isto tamu...> Taka, vo periodot po Rezolucijata doa|a do zgolemuvawe na cenite i nivnata liberalizacija, a posebno na prehranbenite `ivotni namirnici, {to osetno se odrazi na i onaka niskiot standard na naselenieto. <Isto tamu...>

Transformacijata i rezvojot na zdru`niot sektor vo zemjodelstvoto, spored sogleduvawata i ocenkite na francuskiot ambasador vo Belgrad, od 1948 godina go popre~uvaa dve osnovni pre~ki {to vlastite ne gi prikrivaa. ednata od ovie pre~ki e materijalnata ograni~enost, a taa se odrazila i os nedostig od zemjodelska mehanizacija, a vtorata pre~ka e psihologijata, odnosno selanecot gleda{e so nedoverba na novite reformi {to mu se nudat i na favorizirawe na zadrugarstvoto od drr`avata po sekoja cena, a posebno “{to selanite se dol`ni da i' predadat na dr`avata pove}e od 50% od nivnata rakolta”.< Archives diplomatique. de Ministere des affaires etrangeres... Paris... serie Z Europe, sous-serie, Yougoslavie, vol. 76 - B. Epinat - francuski ambasador vo Belgrad, 11 oktomvri 1948 godina, predmet: “Selanskoto pra{awe vo Jugoslavija” - do svojata ekselencija g. Robert [uman - francuski minster za nadvore{ni raboti - Pariz.> Taka, spored iznesuvaweto na Lazar Koli{evski na sednicata na izvr{niot sovet na NR Makedonija posvetena na zemjodelstvoto od noemvri 1955 godina, vo francuskite izve{tai se istaknuvaat dve osnovni pri~ini za nezadovolitelnite rezultati vo zemjodelstvoto, od edna strana, nedostig na kvalifikuvani kadri i od druga, lo{ata organizacija na ovie zemjodelski zadrugi, no sepak problemot so kadrite e zna~aen, bidej}i zemjodelskite zadrugi rapsolagale so 21.000 ha obrabotliva zemja a imale samo 7.000 zemjodelski rabotnici od koi najgolemiot del se nekvalifikuvani.<Isto tamu...>

Vakvata pogre{na politika mo{ne negativno se odrazi vrz zemjodelstvoto {to se nao|a{e vo faza na opa|awe namesto posakuvanata revitalizacija, a be{e o~ekuvano i osiroma{uvaweto na zemjodelskoto naselenie: “za da se otkloni oskudicata so `ivotni namirnici i da se iznajdat osnovi za indistrijalizacijata, vladata se nafrluva isklu~ivo na selanite prinuduvaj}i gi da davaat zadol`itelni delovi od prinosite... so eden progresiven danok {to dostiga{e i do 80% od nivniot dohod, koj ve}e e mnogu opadnat..., ...vladata pristapi i so drugi iracionalni akti i vo 1948/49 godina pristapi kon kolektivizacijata, t.n. “dobrovolna”, ~ii rezultati }e bidat katastrofalni vo site sferi na `ivotot, a posebno vo revitalizacijata na naselenieto..., ...ova be{e vladeewe na nekompetentnite...”.< Archives diplomatique... Nantes... Fond, Etat General des fonds... serie, Skopje, vol. 9... Bele{ki i dokumentarni studii...> Ovie francuski sogleduvawa i ocenki kolku i da se preostri, sepak ne se daleku od realnosta.

5. Ekonomskata i druga pomo{ na Makedonija od zapadnite zemji

Novonastanatite nepredvideni me|unarodni okolnosti so donesuvaweto na Rezolucijata na informbiroto od 28 juni 1948 godina od strana na Sovetskiot Sojuz i isto~noevropskite socijalisti~ki zemji, ne samo {to go popre~ija izvr{uvaweto na prviot petgodi{en plan na Makedonija i Jugoslavija vo celina, tuku sozdadoa te{kotii vo stopanskiot razvoj na zemjata. Ovoj problem na prekinuvawe na odnosite so isto~nite zemji i nivna celosna ekonomsko-politi~ka i voena blokada vrz Jugoslavija ima pove}edimenzionalno zna~ewe ako se ima predvid realnosta deka obemot na razmenata so Sovetskiot Sojuz iznesuva{e pove}e od polovinata od celokupnaa jugoslovenska razmena so stranstvo. Ako na seto ova se dodadat i dvete su{ni godini po donesuvaweto na spomenatata Rezolucija i nevospostavenosta na trgovski i ekonomski odnosi so zapadnite zemji, toga{ porealno bi se sogledala sostojbata na celosnata izolacija na Makedonija i Jugoslavija po{iroko. Vo pra{awe be{e opstanokot na zemjata i vo takvite dramati~ni okolnosti jugoslovenskoto rakovodstvo na ~elo so Josip Broz Tito sepak zazede cvrst re{ava~ki stav: “Dogovorot e raskinat (me|u Jugoslavija i SSSR - b.m.)..., ...nezavisnosta e pova`na...”.<Na ovaa sednica na CK KPJ centralni pra{awa za razgleduvawe bea: 1. Na{ite odnosi so SSSR - politi~ki i ekonomski 2. Petgodi{niot plan i 3. Pra{aweto za federacija so Bugarija. Vo vrska so poslednovo pra{awe, stavot na jugoslovenskoto partisko rakovodstvo be{e... realnite mo`nosti za federacija sega ne se najdobri. Nie Federacija ostvarivme vo tekot na vojnata... Sega{niot stav na bugarskite drugari ne e se' u{te izmenet i toa zagri`uva... Bugarite forsiraat sozdavawe na Federacija. Ekonomskata sostojba ne e sozreana. Pra{aweto na edinstvoto na Partijata bi se opteretilo... Toa bi bilo trojanski kow so na{ata partija (KPJ - n.b.). Na{ata sila le`i vo edinstvoto na voljata i akcijata... Ruskiot predlog za federacija Jugoslavija-Bugarija ne e dojden bez znaewe na Bugarite... Dimitrov pliva. Tie frakciski borbi (vo Bugarija - n.b.)... se preneseni i natamu na ~lenstvoto (partisko - nb.b._... Ona {to sega se slu~uva vo Pirinska Makedonija ne e vo duhot na na{ite zaedni~ki razgovori... - Arhiv CK SKJ Beograd, fond, Plenumski materijali, sign. CK SKJ - III /32. Sednica CK KPJ 1. III. 1948.>

Nao|aj}i se vo edna bezizlezna situacija, pri edna celosna blokada i izolacija od isto~noevropskite zemji, jugoslovenskoto rakovodstvo e prinudeno da bara pomo{ i poddr{ka od zapadnite zemji, so koi dotoga{ nema{e vospostaveno nekoi pocvrsti odnosi i vrski. Taka, spored na{i soznanija do koi dojdovme pri istra`uvaweto na ovoj problem, prvite obra}awa i kontakti so SAD i zapadnite zemji, spored francuski diplomatski izvori, se obaveni neposredno po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto od 28 juni 1948 godina. Poto~no, francuskite diplomatski izvori uka`uvat deka na 3 juli 1948 godina Josip Broz Tito imal tajni pregovori so amerikanskito ambasador vo Belgrad za dobivawe na ekonomska i druga pomo{ od SAD.< Archives diplomatique... Paris... Serie, Z Europe, sous-serie, Yougoslavie 1944-1949, vol. 22, predmet: “Tajni pregovori me|u Mar{al Tito i amerikanskiot ambasador”, Pariz, 6 juli 1948 god.>

SAD i zapadnite zemji, razgleduvaj}i ja celokupnata op{testveno-ekonomska, politi~ka i voena sostojba vo koja se najde Jugoslavija po Rezolucijata na Informbiroto i nejzinata celosna izolacija od Istok, ja iskoristi mo`nosta i razraboti seopfatna strategija, ~ija osnovna cel se sostoe{e vo privlekuvawe i pribli`uvawe na Jugoslavija kon zapadniot kapitalisti~ki blok. Vo ramkite na ovaa amerikanska strategija, be{e formirana specijalna ekipa na eksperti so zada~a da ja prou~at sostojbata vo Jugoslavija od site aspekti, a pred se' od ekonomsko-politi~ki i da ponudat konkretni re{enija za natamo{nata amerikanska akcija i prezemaweto idni ~ekori. Vo duhot na oavie opredelbi na SAD, spored francuski diplomatski izvori, neposredno po Rezolucijata na informbiroto, ve}e vo septemvri istata 1948 godina e prosleden izve{taj pod naslov “Pogledite na amerikanskite eksperti za situacijata vo Jugoslavija”.<Isto tamu... sous-serie Yougoslavie, vol. 76, predmet: Izvestuvawe za pogledite na amerikanskite eksperti za situacijata vo Jugoslavija. 25 septemvri, 1948 godina.>

Spored ovie francuski diplomatski izvori, prvi~nata cel na amerikanskite eksperti bila zapoznavawe so vistinskata op{testveno-ekonomska i voena sostojba vo Jugoslavija i prezemawe na soodvetni merki. Imeno, SAD preku sovite specijalni eksperti iznesuva svoi viduvawa i ocenki za zapoznavawe na vistinskata op{testveno-ekonomska i voena sostojba vo Jugoslavija i prezemawe na soodvetni merki. Imeno, SAD preku svoite specijalni eksperti iznesuva svoi viduvawa i ocenki za zapoznavawe na vistinskata op{testveno-ekonomska sostojba vo Jugoslavija, i kakvi merki evntualno bi bile potrebni da se prezemat. Vo osnova, sogleduvawata na amerikanskite eksperti se sostoeja vo slednovo. Jugoslavija e zavisna od uvoz na nafta i nafteni derivati i ma{ini so {to prethodno se snabduva{e od Sovetskiot Sojuz i isto~nite zemji i nejzinata trgovija do Rezolucijata na Informbiroto be{e orientirana kon ovie zemji, {to pretstavuva eden od osnovnite preduslovi za ispolnuvawe na petgodi{niot plan; Jugoslavija poradi nejzinata izolacija se nao|a vo bezizlezna situacija, finansiskata sostojba e lo{a; taa relativno e bogata so sirovini, no e siroma{na so ma{ini i oprema, neophodni za nejzinata industrijalizacija i za elektrifikacija na zemjata, {to e zacrtano so Petgodi{niot plan za razvoj na Makedonija i Jugoslavija vo celina.<Isto tamu... sign. 76.> Vo edna vakva sevkupna nepovolna sostojba, spored pogledite na amerikanskite eksperti neophodni se pregovori na Jugoslavija so zapadnite zemji za eventualna, pred se' ekonomska i druga pomo{ za izlez od }orsokakot vo koj zapadna Jugoslavija. Kako prioriteti vo ekonomskata pomo{ na Jugoslavija, amerikanskite eksperti posebno go izdvojuvaat pra{aweto za snabduvawe so nafta i nafteni derivati, alati, ma{ini i oprema za izgradba na idndustriskite pretprijatija ov zemjata, oprema za izgradba na `elezni~kata i patnata mre`a, trgovska stoka, i pred se' stokata za {iroka potro{uva~ka i dr.<Isto tamu...>

Vo ramkite na amerikanskata strategija za pribli`uvawe na Jugoslavija kon zapadnite zemji i neutralizirawe i istisnuvawe na sovetskoto vlijanie na Balkanot, SAD prezema dopolnitelna akcija na toj plan. Imeno, spored izvori od francuskata diplomatija od 19 april 1949 godina, “Bidej}i se smeta{e deka Alabanija bi mo`ela da pretstavuva sovetska voena baza”, SAD pokrenuva inicijativa za podelba na Albanija me|u Jugoslavija i Grcija.<Isto tamu... sous-serie, Yougoslavie... vol. 40... 19 april 1949 g.> isto taka, francuskiot ambasador vo SAD, Berar vo svojot izve{taj od 19 april 1949 godina upaten do francuskiot minister za nadvore{ni raboti Robert [uman uka`uva na mo`nosta za privlekuvawe na Tito kon Zapad, poradi blokadata na Jugoslavija od isto~nite zemji, i se istaknuva pra{aweto za realizirawe na proektit za sozdavawe na nezavisna Makedonija ov sostavot na edna Balkanska federacija, {to kako opredelba e osudena od Va{ington”.<Isto tamu...>

Vsu{nost, celokupnata ekonomska, voena i druga pomo{ od SAD i drugite zapadni zemji na Jugoslavija zapo~nuva prakti~no da se sproveduva vo vtorata polovina na 1949 godina po oficijalnoto raskinuvawe na jugoslovensko-sovetskiot dogovor. Poto~no sovetskata vlada kon krajot na septemvri 1949 god. se otka`a od sovetsko-jugoslovenskiot dogovor sklu~en na 11 april 1945 godina, {to spored francuski ocenki pretstavuva edna od poserioznite merki protiv Jugosalvija.<Isto tamu... sign. 126... - Izve{taj an Anri Bone, francuski ambasador vo Va{ington od 27 oktomvri 1949 godina, upaten do francuskata vlada.> Pokraj toa, francuskiot ambasador Anri Bone vo svojot izve{taj od 27 oktomvri 1949 godina uka`uva na koncetracija na voeni sili na Rusija i nejzinite sateliti okolu Jugoslavija potenciraj}i na eventualna mo`na voena intervencija ov Jugoslavija.<Isto tamu...> Sli~ni uka`uvawa za evolucija na nastanite i zaostruvawe na odnosite na Balkanot, a posebno za aktuelnosta na makeadonskoto pra{awe i eventualnata mo`nost od voena intervnecija od isto~nite zemji, iznesuva i francuskiot diplomatski pretstavnik vo Sofija, a posebno voeniot francuski ata{e vo izvestuvaweto od 5 dekemvri 1950 godina upateno do generalnito sekretar za nacionalna odbrana na Francija: “...i natamu smetam deka Makedonija pretstavuva nevralgi~na to~ka na ovoj del na Balkanot..., ...moj vpe~atok e deka Sofija, bez somnenie preku Moskva, podgotvuva edna direktna agresija na Jugoslavija, {to bi bilo seriozen problem koj brzo }e dovede do sudir od svetski razmeri...”.<Isto tamu... Paris... Sous-serie, Bulgarie 1949-1955, vol. 58, Sofija, 5 dekemvri 1950 godina.>

Spored dobienite soznanija, francuskite diplomati i eksperti uka`uvaat deka brutalnoto prekinuvawe vo 1948 godina na sovetsko-jugoslovenskite odnosi pridonese za vlo{ena sostojba na zemjata “koja ve}e e alarmantna, se prekinaa site ekonomski vrski... Jugoslavija se nao|a izvenso vreme prakti~no izolirana od svetot..., ...vo periodot 1946-1949 godina Jugoslavija gleda{e kon zapadnite zemji so nedoverba..., ...treba{e da se ~ekaat godinite 1950 i potoa, pa Zapad da i' ja ponudi svojata poddr{ka na Jugoslavija vo otporot od grandioznata sovetska zakana..., ...situacijata vo zemjata stana mnogu seriozna vo po~etokot na 1949 godina, vo magacinite i na pazarot ne se nao|a{e ni{to i so nedeli gradskoto naselenie ostanuv{e bez meso, a ~esto i bez leb, mast, {e}er, kafe itn. koi is~eznuvaa za podolgo vreme..., ...industriskoto proizvodstvo isto taka opa|a{e...”.< Archives diplomatique... Nantes. Fond, Etat General des fonds... Serie, Skopje, vol. 9. >

Spored francuskiot ambasador vo SAD Anri Bone prvata voenoekonomska pomo{ na SAD na Jugoslavija datira od krajot na 1949 godina. Isto taka, Bone uka`uva deka, po potpi{uvaweto na pove}e dogovori na SAD so Jugoslavija za ekonomski i trgovski dogovori, “e potpi{an dogovor i za voena pomo{ i sorabotka so Jugoslavija, dogovor sli~en na onie potpi{ani so drugite zemji ~lenki na NATO”.< Archives diplomatique... Paris, Serie Z Europe, Sous-serie, Yougoslavie, vol. 121. >

Kon krajot na noemvri 1950 godina francuskata vlada i' dava zna~ajna pomo{ na Jugoslavija vo `itarici i drugi prehranbeni proizvodi.<Isto tamu... sing. 141...> Kon krajot na 1950 godina, francuskata ekonomska pomo{ vo hrana iznesuva 300 milioni franci i se sostoivo 5 iljadi toni `itarici, iljada toni {e}er i drugi proizvodi, a vo narednata 1951 godina vo ekonomskata pomo{ na Jugoslavija, pokraj SAD, Francija i Anglija, se vklu~ija i Holandija, Norve{ka, Belgija i drugi zapadni zemji i ovaa pomo{ se sostoe{e pred se' vo prehranbeni proizvodi - `itarici, {e}er i drugo.<Isto tamu... sign. 142.> Vo po~etokot na 1952 godina vo Va{ington e odr`ana specijalna konferencija za ekonomska pomo{ za Jugoslavija na koja bilo odlu~eno vo obezbeduvaweto na vkupnata pomo{, 64% }e u~estvuvaat SAD, 24% Anglija i 12% Francija.<Isto tamu... sign. 142.> Osven toa, Francija vo 1954 godina u~estvuva, vrz osnvoa na dogovorot od 14 april 1954 godina, i so davawe kredit na Jugoslavija ov iznos od 544 milioni franci, a vo 1955 godina vkupniot francuski kredit na Jugoslavija iznesuva 1,5 milijardi francuski franci.<Isto tamu... sign. 142.>

Vo godinite po Rezolucijata na Informbiroto re~isi site zapadni zemji se vklu~ija ov ekonomskata pomo{ i poddr{ka na Jugoslavija, a gledano spored obemot na dadenata pomo{, vo toa predna~ea SAD, Anglija i Francija. Voglavno ovaa pomo{ se sostoe{e vo prehranbeni proizvodi, oprema, ma{ini, nafta i nafteni derivati i dr.< Archives diplomatique... Nantes, Fond, Etat General... serie, Skopje, vol. 1. >

Gledano vo celina, vo vkupnata pomo{ na Jugoslavija od zapadnite zemji, amerikanskata pomo{ e dominantna i spored oficijalni podatoci od Va{ington od 9 juni 1955 godina, izrazena vo amerikanski dolari, vkupnata pomo{ od ovie zemji iznesuva 3 milijardi i 408 milioni dolari, od koi SAD u~estvuva so 64%, Anglija so 24% i Francija os 12%.< Archives diplomatique... Paris... Serie, Z, Europe, sous-serie, Yougoslavie 1949-1955, vol. 36. Pomo{ta be{e finansiska i materijalna - `ivotni namirnici, oprema, voena i civilna. Nema konkretni podatoci i ne e razgrani~eno kolku NR Makedonija kako ~lenka na jugoslovenskata federacija dobila od taa zapadna pomo{, no trgnuvaj}i od realnosta i vrz osnova na kriteriumot za nejzinata golemina i brojna sostojba na naselenieto - okolu 6% od vkupnoto naselenie na Jugoslavija, mo`e da se smeta deka Makedonija dobila okolu 6% od vkupnata pomo{ na Jugoslavija.>

6. SAD i zapadnite zemji vo sozdavaweto na Balkanskiot pakt od 1953 godina

Nezavisno od podelbata na sferi na vlijanija me|u golemite sili utvrdeni so dogovorot od Jalta, SAD i Velika Britanija kon krajot i neposredno po Vtorata svetska vojna pravat napori za neutralizirawe, pa i postapno istisnuvawe na ruskoto vlijanie vo Jugoslavija, Grcija i Albanija i Balkanot vo celina. Vo toj splet na sudiri na interesite na golemite sili za zgolemuvawe na nivnoto vlijanie na Balkanot se vklopuvaat i proekciite svrzani za Makedonija i makeadonskoto nacionalno pra{awe, problemot za obedinuvawe na Makedonija i makedonskiot narod. Ostvaruvaweto na poslednava ideja posebno silno e prisutno vo proekciite na ruskata nadvore{na politika, ne samo koga stanuva zbor za obedinuvaweto na Makedonija, tuku i vo sozdavaweto na ju`noslovenska Balkanska federacija, vo koja bi bila vklu~ena i Albanija kako neslovenska zemja. So eventualnoto ostvaruvawe na ovoj ruski proekt, se sozdava{e mo`nost za utvrduvawe na sovetskoto vlijanie i kontrola nad Balkanot i Sredozemnoto More. Ottuka i ne slu~ajno be{e zaostreno soperni{tvoto me|u Rusija i Velika Britanija, svrzano za pro{iruvaweto na nivnite vlijanija ov Grcija. Otprvin SAD zazemaa neutralen stav, pa duri i ja oszduvaa britanskata voena intervnecija vo Grcija, se' do momentot koga Sovetskiot Sojuz vo po~etokot na 1946 godina kon krajot na januari) go postavi pra{aweto i bara{e od London, pred Sovetot za bazbednost na ON, da se povle~at britanskite trupi od Grcija.< Archives diplomatique... Nantes... Serie, E, vol. 326. - Predmet: “Grcija ov borbata me|u Rusija i Anglija” - Izve{taj na francuskiot ambasador vo Atina De Vo Sen Kir, 4 fevruari 1946 godina, upaten do Francuskoto ministerstvo za nadvore{ni raboti - Pariz.> Ova barawe na Sovetskiot Sojuz za povlekuvawe na britanskite trupi od Grcija, spored francuskata diplomatija, ne e neva`no da se potseti deka ovaa postapka se sledi niz dolgotrajnata borba me|u Anglija i Rusija..., ...mnogu nastani od minatoto vo istorijata go rasvetluvaa toa...”.<Isto tamu...> Neposredno po ova rusko barawe pred Sovetot za bezbednost, SAD zazede cvrst i re{itelen stav, ne samo vo poddr{kaa na Velika Britanija tuku i vo poaktivno vklu~uvawe vo spre~uvaweto na prodiraweto i zacvrstuvaweto na sovetskoto vlijanie na Balkanot. Taka, neodr`liva e tezata vo nau~nata misla deka doa|aweto i prisustvoto na SAD vo Grcija e samo rezultat na baraweto na Velika Britanija, SAD da ja zamenat britanskata so amerikanska intervencija ov Gra|anskata vojna vo Grcija.

SAD poaktivno }e se vklu~at i }e nastojuvaat ne samo da go pro{irat i zacvrstat svoeto vlijanie vo Grcija, tuku i na Balkanot po{iroko. Pogodna mo`nost za ostvaruvawe na ovaa amerikanska proekcija nastanuva po sudirot na Jugoslavija so Sovetskiot Sojuz, po Rezolucijata na Informbiroto od 1948 godina, koga doa|a do raskinuvawe na site jugoslovensko-ruski odnosi i vrski i se otvoraat realni mo`nosti i perspektivi za konkretni anga`irawa na SAD za zacvrstuvawe na nejzinoto vlijanie i presti` na Balkanot. Jugoslavija, po Rezolucijata na informbiroto, pritisnata i celosno izolirana od Sovetskiot Sojuz i isto~nite socijalisti~ki zemji, bara izlez i e prinudena da se orientira kon zapadnite zemji za ekonomska i voena pomo{, i potpi{uva konkretni dogovori za voena i ekonomska sorabotka so SAD, Francija, Anglija i drugi kapitalisti~ki zemji. Ne slu~ajno se nudi amerikanskiot predlog-proekt do Grcija i Jugoslavija od prvata polovina na 1949 godina za me|usebna podelba na Albanija me|u ovie dve balkanski zemji, so cel da go istisnat ruskoto vlijanie na Balkanot, bidej}i Albanija se smeta{e za ruska voena baza i upori{te na Balkanot.

Ovaa amerikanska ideja i prakti~no e realizirana pod formata na balkansko prijatelstvo i sorabotka i, spored izvori od francuska diplomatska provinencija, trite zdru`eni balkanski zemji se “re{eni da gi obedinat nivnite sili za poefikasna organizacija na nivnata odbrana protiv sekoja nadore{na agresija i da rabotat posite pra{awa od zaedni~ki interes, a posebno na pra{awata {to se odnesuvaat na nivnata odbrana se obvrzuvat potpisni~kite dra`vi da se sostanuvaat edna{ godi{no i ako e potrebno i po~esto...”.< Archives diplomatique... Nantes... Serie, E, vol. 3. - Predmet: Integralen tekst od dogovorot za prijatelstvo i sorabotka me|u Grcija, Turcija i Jugosalavija od 28 fevruari 1953 godina potpi{an vo Ankara-Turcija.> Od jugoslovenska strana, ovoj Balkanski pakt za prijatelstvo i sorabotka me|u Grcija, Turcija i Jugoslavija sklu~en na 28 fevruari 1953 godina go potpi{a sojuzniot sekretar za nadvore{ni raboti na jugoslavija Ko~a Popovi}. Sozdavawetona ovoj Balkanski pakt me|u Jugoslavija, Grcija i Turcija ne e slu~aen i za negovata orientacija i podgotvenost jugoslavija preku nejziniot pretsedatel Josip Broz Tito, spored francuski diplomatski izvori, dal soglasnost u{te od 1951 godina.< Archives diplomatique... Paris, serie Z, Europe, Sous-serie, Yougoslavie... vol. 113 - predmet: Balkanskiot pakt - Tito izrazi gotovnost za formirawe na Balkanskiot pakt so Turcija i Grcija, 5 septemvri 1951 godina -Izve{taj na francuskiot diplomatski pretstavnik vo Bukure{t.>

Vpro~em, toa go potvrduvaat i izve{taite na francuskite amabasadori vo SAD - Anri Bone i vo Turcija - Arduin, potoa ~ii izjavi se citirani od francuskite diplomati, general Handi, kakoi francuskiot ambasador vo Belgrad Bodet i drugi francuski diplomatski izvori.

Osobeno treba da se naglasi deka vo strate{kiot odbranben plan na ovoj Balkanski pakt posebno vnimanie se obrnuva za “obezbeduvawe i za{tita na Vardarskata dolina do Solun”, {to e zapi{ano i vo dokumentite koi proizleguvaat od me|usebnite voeni dogovori me|u trite zemji potpisni~ki na Balkanskiot pakt - Grcija, Turcija i Jugoslavija.<Isto tamu...> ovoj Balkanski pakt za jugoslovensko-gr~ko-tursko prijatelstvo, sorabotka i odbranben sojuz, potpi{an na 28 fevruari 1953 godina vo Ankara - Turcija, prakti~no pretstavuva{e voen sojuz i istureno voeno krilo na NATO za odbrana na Balkanot od sovetskiot probiv vo juglisto~na Evropa i Sedozemnomorieto. Me|utoa, neposredno po smrtta na Stalin vo mart 1953 godina, spored francuski diplomatski izvori od sredinata i vtorata polovina na 1953 godina i potoa, sred jugoslovenskite rakovodni strukturi na ~elo so J. B. Tito, se ~uvstvuva{e i ima{e obidi za pribli`uvawe na Jugoslavija kon isto~nite socijalisti~ki zemji.<Isto tamu... Paris... sous-serie, Yougoslavie, vol. 28 - predmet: “Vleguvawe na Jugoslavija vo NATO” - Pariz, 15 juni 1955 godina.>

Spored istite izvori, kako potkrepa na jugoslovenskoto pribli`uvawe kon Istok se naveduva potpi{uvaweto na trgovskiot dogovor na Jugoslavija so ^ehoslova~ka, Ungarija i Romanija, a posebno toa se sogleduvalo niz govorot na Josip Broz Tito vo Istra vo juni 1953 godina, kade vo vrska so Balkanskiot pakt Tito iznel deka “Jugoslavija ne pravi ni{to da go oslabne Balkanskiot pakt kako mo}na tvrdina na mirot i deka Atalantskiot pakt ne i' e potreben na Jugoslavija, no so nego mo`e da se zbli`uvame - imame deklaracija za borba protiv agresija, no nema nikoga{ da se vrzuvame vo svetot...”.<Isto tamu... sign. 28...> Vakvite izjavi na prviot ~ovek na Jugoslavija - Josip Broz Tito, francuskata diplomatija gi analizia i ocenuva kako bidi na Jugoslavija za postepeno oddale~uvawe od balkanskiot voen sojuz me|u trite zemji potpisni~ki, {to prakti~no se poka`a i potvrdi vo narednite godini, koga jugoslovenskoto rakovodstvo ja oddale~uva{e Jugoslavija ov svojata nadvore{na politika i trgna po pat za nejzino nevrzuvawe nitu kon Istok nitu kon Zapad, tuku zapo~na da vodi edna miroqubiva politika na nevrzanost, odnosno se pojavi kako inicijator i nositel vo sozdavaweto na edna nova aktivna politika na dvi`eweto za nevrzanost kako tret neutralen blok kon koj postepeno se priklu~uvaa mnogu zemji od svetot.

7. Osvrt na francuskiot elaborat za Makedonija

Spored svoeto zna~ewe, a posebno spored viduvawata i ocenkite za Makedonija i Makedoncite, ovoj elaborat-studija za Makedonija< Archives diplomatique... Nantes... Fond, Etat General des fonds... serie, Skopje, vol. 1. zaslu`uva vnimanie da se objavi kako posebno izdanie. Me|utoa, vo ovaa prilika izdvojuvame samo nekoi pozna~ajni fragmenti poradi nivnata originalnost, ostavaj}i na toj na~in mo`nost ~itatelot sam da prosudi za vrednosnoto zna~ewe na iznesenite analizi, ocenki i zaklu~oci.> Koga konkretno stanuva zbor za ovoj francuski elaborat, zna~aen negov beleg pretstavuva toa {to ja gleda Makedonija od pove}e aspekti: nacionalen, politi~ki, stopanski, prosvetno-kulturen ili, nakuso re~eno, od site aspekti. Spored francuskite viduvawa i ocenki, “se raboti za eaden region sovr{eno razgrani~en od Kumanovo do Solun, od Rodopskite planini do albanskata granica, po dolinata na Vardar i Struma do Egejskoto More. Makedonija ima tri sosedi: Bugarija so 160 km granica, Grcija so 230 km granica i Albanija so 155 km granica..., ...za vreme na turskoto vladeewe vo Makedonija e formirana VMRO koja se bore{e za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe na svoj adr`ava... Sudbinata so Egejska Makedonija se' u{te ne e regulirana..., ...nekolku meseci po osudata na Tito od Kominformot (juni 1948 godina - b.m.) general Markos e otstranet vo fevruari 1949 godina. Gra|anskata vojna vo Grcija e pri kraj, a makedonija }e ostane raspar~ena. Narodna Republika Makedonija (vo Jugoslavija) i Pirinska Makedonija (vo Bugarija), Egejska Makedonija (vo Grcija). Borbite za vlijanija prodol`ija vo trite Makedonii..”.<Isto tamu...>

[to se odnesuva do naselenieto ov Makeodnija, vo ovoj francuski elaborat podatocite se zasnovani na popisot od 1948 godina, koga Makedonija ima 1.152.986 `iteli od koi: 788.889 Makedonci, 197.434[iptari, (od albansko poteklo), 95.187 Truci, 19.500 Cigani, 9.508 Cincari odnosno Vlasi, a ostatokot go so~inuvaat Srbi, Dalmatinci, Slovenci itn.<Isto tamu...> Pred vojnata, spored ovaa mala studija, 21,3% od naselenieto vo Makedonija `ivee ov gradovite, a ostatokot vo selata. Vo 1952 godina, koga e podgotven ovoj elaborat za potrebite na Francija, naselenieto vo gradovite dostigna 27% ili poto~no vo 1939 godina ima{e sako 12.920 industriski rabotnici, a nivniot broj vo 1952 godina dostignuva 100.000.<Isto tamu...>

Vo vrska so Makedoncite vo Grcija i vo Bugarija, vo elaboratot se postavuva pra{awe kolku Makedonci ima vo Bugarija a kolku ov Grcija: “odgovorot e te`ok, bidej}i makeadonskata nacionalnost... ne e definirana vo ovie zemjui... taka {to za Bugarija iznesenite brojki variraat od 200 iljadi do 600 iljadi. Na 2 oktomvri 1948 godina, spored Dimitar Vlahov, se smeta{e na 240 iljadi Makedonci {to `iveat ov Gugarija. Ovaa brojka izgleda vistinita. Ima li 500.000 Makedonci vo Grcija, kako {to tvrdat nekoi Jugosloveni? Nie semtame deka ne e takva ovaa sostojba od mnogu pri~ini (razmena na naselenieto spored Dogovorot od Lozana, svetskata vojna (se misli na Vtorata svetska vojna - b.m.) dvojnata okupacija od Germanija i Bugarija, Gra|anskata vojna, politikata na sega{novo emigrirawe primenuvana od gr~kata vlada). Naprotiv, mo`e da se potvrdi deka Egejska Makedonija prete`no e naselena od Grci. Potrebno e da se odbele`i samo deka 20.000 Makedonci od Grcija sega se vo Jugoslavija*<Kone~nata brojna sostojba na Makedoncite begalci od Egejska Makedonija vo NR Makeadonija iznesuva 25.000, a vo Jugoslavija po{iroko 35.000 Makedonci, dodeka vkupniot broj na begalcite od Egejska Makedonija iznesuva 232.000 preseleni vo evropskite i vo prekuokeanskite zemji. [arverijat, francuski pretstavnik vo Specijalnata komisija na ON za Balkanot, iznesuva brojka od 552.000 begalci od cela Grcija, a spored izve{tajot na gr~kata vlada imalo 486.025 begalci. - Diplomatski arhiv na Francuskoto ministerstvo za nadvore{ni raboti na Francija, Nant, Fond - serija, Specijalna komisija na ON za Balkanot vol. 201.>...”+<Isto tamu...>

Posebno vnimanie vo francuskiot elaborat se posvetuva na makedonskiot jazik: “Makedoncite visoko gi afirmira potekloto na nivniot jazik..., ...vo potekloto na ovoj jazik ima i eden dijalekt od regionot na Solun, na koj kon 863 godina pi{uvaa bra}aa Kiril i Metodij..., ...vo 1900 godina vo Prilep e pronajden pi{an dokument od 20 maj 1637 godina na ~ist makedonski jazik. Razgovorot i korespondencijata se upotrebuvaa od damne{ni vremiwa na ovoj jazik ~ii karakteristiki denes se definirani..., ...prvite makeadonski pisateli ~ii tekstovi se pe~ateni se Kiril Pej~inovi} i Joakim Kr~ovski (me|u 1814 i 1819 godina). Ovoj posledniov pi{uva{e na eadne dijalekt od [tip-Kratovo koj e makedonski, a prviot so eden dijalekt od Tetovo - zapadno-makedonski..., ...za~etocite na makeadonskata literatura se od sredinata na XIX vek..., ...\or|i Pulevski go postavuva pra{aweto za unificirawe na literaturniot jazik. Krste p. Misirkov, vo svoeto delo Za makedonckite raboti Sofija (1903) godina ja potvrduva upotrebata na centralniot idiom vo literaturniot jazik..., ...kon krajot na 1944 godina Prezidiumot na Nacionalnoto sobranie na Makedonija izbra Komisija zza jazikot i ortografijata, a proektot za alfabetot e sankcioniran so dekret od 3 maj 1945 godina i prifaten od prezidiumot na 7 juni 1945 godina. Sega, Makedoncite u~at vo u~ili{tata na svojot nacionalen jazik, vesnicite se pe~atat na makedonski i e izdadena gramatika koja }e bide prevedena na angliski i francuski jazik...”.<Isto tamu...>

Pokraj pogore iznesenovo, ovaa mala francuska studija - elaborat za Makedonija izobiluva so podatoci, analizi i ocenki za stopanskiot razvoj na Makedonija, za promenite vo posedovnata struktura na makeadonskoto selo, odnosno za agrarnite odnosi vo zemjodelstvoto - agrarnata reforma, zadru`niot sistem, kolektivizacijata, industriskiot razvoj na NR Makedonija. Taka, {to se odnesuva do pra{aweto za agrarnata reforma, vo ovoj elaborat se naglasuva deka pri sproveduvaweto na agrarnata reforma, 80.000 ha obrabotliva zemja bile razdeleni na pove}e od 10.000 selani i siroma{ni semejstva.<Isto tamu...> Posebno vnimanie po oslobodivaweto na Makedonija od stran ana nadle`nite organi se posvetuva na razvojot na zemjodelskite zadru`ni kooperacii i spored ovoj elaborat se smeta deka od 6 zemjodelski zadrugi vo 1945 godina nivniot broj kon krajot na 1951 godina porasnal na 970 so preku 60.000 semejstva, a spored nekoi izvori i 85.000 selski semejstva se opfateni vo niv, koi obrabotuvaat 307.203 ha obrabotliva zemja, {to pretstavuva 55,5% od vkupnata obrabotliva zemja ov Makedonija.<Isto tamu...>

[to se odnesuva do industrijata, vo elaboratot se naglasuva deka pred vojnata ne postoe{e industrija ov vistinska smisla na zborot, osven nekolku pozna~ajni fabriki. Bidej}i vo idnustriskite pretprijatija vo Jugoslavija Makedonija u~estvuva{e so samo 2,88%, vrednosta na industriskoto proizvodstvo po `itel vo Makedonija iznesuva{e samo 30 dinari vo 1939 godina, a vo Jugoslavija 2.378 dinari.<Isdto tamu...> Po vojnata, investiciite sekoja godina se zgolemuvaa za na krajot od 1951 godina tie da se zgolemat za 7,8 pati pove}e vo odnos na 1947 godina. Tekstilnata industrija, spored elaboratot, gi polzuva{e site resursi vo Republikata - volna, pamuk i svila, i kako rezultat na toa ostvari izvesen napredok. Site stari fabriki se pro{ireni i se izgradnsei tri goelmi kombinati od koi eden vo Tetovo za volneni proizvodi so kapacitet od 2.200 toni, vtoriot za svila vo Titov Veles so proizvodstvo i prerabotka na 100 toni svila godi{no i na krajot za pamuk vo [tip so godi{no proizvodstvo i prerabotka na pamuk od 5.000 toni. Pokraj niv se i fabrikite za tepisi vo Skopje i Lazaropole, a od ma{inskata industrija poznat e metalur{kiot kombinat “Tito” vo Skopje, kako pomali fabriki niz Makedonija, a posebno onie za prerabotka na tutun, potoa fabrikata za cement “Usje” vo Skopje so 100.000 toni godi{no proizvodstvo, pa fabrikata za porcelanski proizvodi “Titov Veles” i dr.<Isto tamu...>

Dobrovolnata rabota, se naglasuva vo elaboratot, ima{e golemo zna~ewe vo obnovata na razru{enoto stopanstvo, a bea organizirani brojni akcii na obnova na pati{ta, prugi, isu{uvawe na mo~urlivi regioni kako na primer, vo Strumi~ko, Skopsko i drugi kraevi.*<Vidi za ova Poop{irno kaj Lazar Lazarov, Op{testveno-politi~kite organizacii vo obnovata i izgradbaa na NR Makeadonija (1944-1948), Skopje INI, 1979.>

Vo vrska so obrazovniot sistem vo NR Makedonija, vo ovoj elaborat se iznesuva realna slika za azvojot na osnovnoto, srednoto, i visokoto obrazovanie. Taka konkretno, za osnovnoto obrazovanie se soop{tuva deka vo Makedonija neposredno po osloboduvaweto brojot na u~enicite opfateni vo osnovnite u~ili{ta iznesuva{e 138.390 u~enici so koi rabotea 2.555 nastavnici vo u~ebnata 1951/52 godina, imalo 14 gimnazii so 15.403 u~enici i 448 profesori, 13 stru~ni {koli itn. Vo ramkite na osnovnite u~ili{ta 1127 se makedonski, 221 {iptarski, 111 turski i 7 srpski {koli, a od gimnaziite 2 se {iptarski, odnosno albanski i nastavata vo {kolite za malcinstvata se izveduva na nivniot maj~in jazik, a na fakultetite isklu~ivo na makedonski jazik. Univerzitetot vo Skopje koj ima{e 5 fakulteti: filozofski, Medicinski, Zemjodelski i [umarski, Tehni~ki i Praven fakultet so vkupno 3.500 studenti, vo odnos na edinstveniot filozofski fakulet pred vojnata so samo 163 studenti, zna~e{e oseten napredok.<Isto tamu...>

Vo oblasta na kulturata, informativniot sistem i umetni~kiot `ivot, vo elaboratot se naglasuva deka vo Makeodnija po osloboduvaweto rabotea 7 narodni teatri, a postoe{e i eden teatar za malcinstvata so sekcija za turski i za albanski jazik.<Isto tamu...> Pokraj ota, postoeja i folklorni ansambli, grupi i orkestri. Vo oblasta na informativniot sistem se pe~atea dnevni i periodni~ni vesnici i spisanija na makedonski jazik, kako i na jazicite na malcinstvata na albanski i turski jazik. Sli~na e sostojbata i so radiostanicite i nivnata postavenost.<Isto tamu...>

Vo svoite analizi i ocenki vo elabortot, mo{ne kriti~ki sogleduvawa se iznesuvaat za postojniot politi~ki sistem vo NR Makedonija vo Jugoslavija voop{to, a posebno za odnesuvaweto na re`imot kon slobodata i pravata na gra|anite: “Politi~kiot re`im vo Makedonija e zaedni~ki kako i za site narodni republiki vo jugoslovenskata federacija..., toa e komunisti~kiot..., slobodata na mislewe, slobodata na pe~atot, na rabota, na religija... ova pra{awe e beskorisno da se postavi bidej}i realno nema sloboda vo komunisti~kiot re`im”.<Isto tamu... Archives diplomatique... Nantes... vol. 1. Vo elaboratot se postavuva pra{aweto kako Makedonija se inkorporira vo jugoslovenskata federacija i se obiduva da se dade objasnuvawe koe nakuso se sostoi vo slednoto: “Ovaa zemja denes figurira kako dr`ava, nejzinata politi~ka sudbina... se' zavisi od makedonskata iskrenost. Ne se gleda mnogu dobro kakva bi bila voljata na Makedoncite (so isklu~ok na nekoi visoki rakovoditeli)... da se borat protiv edna komunisti~ka zemja koja bi im vetila ist re`im i edna avtonomija so edna celosna nezavisnost... {to se odnesuva na politikata na vladata vo odnos na Grcija, taa e bez somnenie prosledena so disciplina, no so tromost i lo{a narav... vladeja~kata vlast na par>

Na krajot od ovaa mala no interesna i zna~ajna studija e donesen vo izveden tekst zaklu~ok i voedno se postavuva pra{awe za razmisla “Mnogu e te{ko da se zboruva za Makedonija vo koja ima tolku ubavi raboti, no i neprijatni... Makedonija e republika mnogu razli~na od Srbija, od Hrvatska ili od Crna Gora..., ...golem napredok e ostvaren vo Makedonija, no ostanuva u{te mnogu da se napravi..., so mnogu simpatii za ovaa zemja...”.<Isto tamu...>

8. Obidi za obnovuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (MPC)

Francija vo nejzinata politika kon Makedonija i makedonskiot narod so naglasen interes gi sledela sostojbite i vo oblasta na religioznite pra{awa koi vo osnova se javuvaat poradi crkovnite nedorazbirawa me|u makedonskiot narod i nekoi balkanski narodi, a posebno borbata na makedonskiot narod za obnovuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva. Pritoa, posebno mesto i zna~ewe vo analizite i ocenkite na francuskite pretstavnici vo Makedonija i Jugoslavija im se pridava{e na makedonsko-srpskite crkovni odnosi i nedorabirawa, naglasuvaj}i ja opravdanata cvrsta orientacija na Makedoncite: “pravoslavnata acrkva na Makedonija nastojuva da ja organizira nacionalnata avtokefalna crkva...”.< Archives diplomatique... Paris... Serie, Z, Europe, Sous-serie, Yougoslavie, vol. 33... Paris, 11. 04. 1948. >

Korenite na nedorazbirawata i sudirite me|u Makedonskata pravoslavna crkva i Srpskata pravoslavn acrkva se dlaboki i treba da se baraat vo podale~noto minato. Streme`ot na makedonskiot narod za obnovuvawe na svojata avtokefalna Makedonska pravoslavna crkva e prisuten niz postojanite nastojuvawa neposredno po nekanonskoto ukinuvawe na Ohridskata arhiepiskopija vo 1767 godina. Dele`ot na makedonskiot nacionalen organizam so Balkanskite vojni, sankcionirani so Bukure{kiot i so Versajskiot miroven dogovor vo 1913 i 1919 godina, go postavi makedonskiot narod vo novi uslovi i od edno - turskoto, se najde raspar~en pod trojno politi~ko ropstvo na balkanskite sosedi. Makedoncite od vardarskiot del na Makedonija kako t.n. Ju`nosrbijanci i Ju`na Srbija bea vo sostavot na novosozdadenoto Kralstvo na Srbite, Hrvatite i Slovencite (SHS), a vo crkoven pogled pod srpska crkovna jurisdikcija, navodno steknata preku otkup od Carigradskata patrijar{ija ov 1919/20 godina. Vo periodot me|u dvete svetski vojni, a posebno vo tekot na Vtorata svetska vojna, pokraj obidite da se otvori streme`ot za svoe nacionalno osloboduvawe, se odviva{e i procesot na crkovnoto osamostojuvawe, odnosno obnovuvawe na Makeodnskata avtokefalna pravoslavna crkva. Dolgiot makotrpen pat na makedonskiot narod vo borbaa za samostoen crkoven `ivot za `al prodol`i i niz celiot period po Vtorata svetska vojna, nezavisno od realnosta {to Makedonija pretstavuva{e ramnopravna federalna edinica vo jugoslovenskata federacija.

Vo francuski diplomatski izvori se iznesuva deka neposredno po osloboduvaweto na Makedonija vo 1945 godina vo Skopje e odr`ano crkovno sobranie na koe se konstituira Inicijativen odbor, za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva. Vo svojata programa Inicijativniot odbor zacrtal deka treba “makedonskata dr`ava da dobie priznavawe adekvatno na svojot makedonski karakter i da se vovede upotreba na makedonskiot jazik...”.< Archives diplomatique... Nantes... Fond, Etat General des fonds, serie, Skopje, vol. 3. Franacuskite izvori uka`uvaat deka vo 1957 godina srpskata pavoslavna crkva go prizna pravoto na upotreba na makedonskiot jazik vo bogoslu`bite vo Makedonskata pravoslavna crkva, no Srpskata pravoslavna crkva }e gi predlaga trite kandidati za episkopiite vo kanonsko edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva: “Nevozmo`no e Partijata (KPJ - b.m.) da gi usoglasi narodnite ~uvstva, no Makedonskata crkva }e stane avtonomna....<Isto tamu... sign. 3... Francuski konzulat vo Skopje, 26 avgust 1958, predmet: “Makedonskata pravoslavna crkva”.>

Neposredno po osloboduvaweto na Makedonija zapo~na vo najostra forma da se postavuva pra{aweot za ureduvaweto na Makedonskata pravoslavna crkva, pri {to bea iskristalizirani dve stojali{ta od koi ednoto, za neazavisna (avtokefalna) Makedonska pravoslavna crkva i vtoroto, za avtonomna Makedonska pravoslavna crkva {to bi se nao|ala vo kanonska vrska so Pravoslavnata crkva vo jugoslavija. Za `al, CK na KPM-SKM, od epoznati i neopravdani za nas okolnosti no verojatno od strav i pod pritisok na srpskoto partisko-dr`avno rakovodstvo, do partiskite organizacii vo Makedonija prepora~uva da se sredi pra{aweto na crkvata vrz principot na avtonomnost i kanonsko edinstvo so Pravoslavnata crkva vo Jugoslavija. Na ~elo na Makedonskata avtonomna crkva bi se nao|al Makedonec, koj bi bil izbran od sve{tenicite, so toa bi stanal i ~len na Arhierejskiot sabor na jugoslavija. CK na KPM-SKM smeta{e deka nazivot “Srpska pravoslavna crkva” treba da se promeni vo “Jugoslovenska pravoslavna crkva” ili ednostavno vo “Pravoslavna crkva”.*<Dokraj ne se rasvetleni motivite za vakviot predlog na makedonskoto partisko rakovodstvo - Lazar Lazarov, op{testveno-ekonomskiot razvoj na Makedonija, Skopje, INI, 1988, s. 139-140.> Formuliraj}i gi ovie stavovi, CK na KPM-SKM be{e podgotven da gi sprovede ovie stavovi vo politi~kiot `ivot preku sve{tenicite-~lenovi na Partijata vo Makedonija.

Oddelni francuski izvori od diplomatska provinencija gi analiziraat pobudite i nedorazbirawata me|u Srpskata pravoslavna crkva i Makedonskata pravoslavna crkva i vo niv se uka`uva na me{awetona srpskoto dr`avno partisko rakovodstvo vo crkovnite pra{awa, naveduvaj}i ja pritoa odlukata na Srpskata pravoslavna crkva preku izjavata na srpskiot patrijarh Vikentie dadena na Agencijata Jugopres: a) upotrebata na makedonskiot jazik vo bogoslu`bata i administrativnata korespondencija b) upotreba na pe~at so Republika Makedonija, v) trite episkopii za Skopje, Ohrid i Strumi~ko-Zletovskata }e gi izbira makedonskoto sve{tenstvo.<Isto tamu... francuska ambasada vo Belgrad, 30 april 1957... vol. 3.> Toa, spored francuski ocenki, “zna~i formalno priznavawe na Makedonskata crkva od 1945 godina, pa iako Srpskata pravoslavna crkva gi smeta{e ovie odluki kako svoj uspeh, de fakto ne mo`e da go spre~i makedonskiot pat kon avtokefalnosta. Religioznoto pra{awe za crkovnoto osamostojuvawe e isklu~itelno zna~ajno pra{awe za istorijata na Makedonija...”.<Isto tamu...>

Odgovorot na nedorazbirawata me|u Srpskata i Makedonskata pravoslavna crkva treba da se bara vo proektiranata koncepcija na srpskoto rakovodstvo, a posebno od strana na Aleksandar RAnkovi}, a toa podrazbira{e adavawe na avtonomija na Makedonskata pravoslavna crkva vo ramkite na Srpskata pravoslavna crkva predvodena od srpskiot patrijarh German, kako po~etna vovedna faza i prv ~ekor kon izvesno, no ne i celosno osamostojuvawe na Makedonskata pravoslavna crkva. Poslednava konstatacija se poka`a kako to~na i dojde do izraz niz prakti~nite postapki i odnesuvawa na najvisokoto srpsko crkovno rakovodstvo, verojatno so blagoslov i poddr{ka na delod toga{niot najvisok dr`avnopartiski vrv na Srbija.

Zna~aen ~ekor napred vo razvojot na makedonsko-srpskite crkovni odnosi, a posebno on ostvaruvawe na streme`ot na makedonskiot narod za osamostojuvawe odnosno obnovuvawe na Makedonskata pravoslavna avtokefalna crkva e napraven neposrendo po smenuvaweto na Aleksandar Rankovi} vo 1966 godina, vo proletta 1957 godina. Spored se}avawata na Krste Crvenkovski izneseni pred avtorot na ovoj tekst, proizleguva deka: “samoto smenuvawe na Aleksandar RAnkovi} sozdade povolni mo`nosti i klima za odr`uvawe na sredba na visoki dr`avnopartiski rakovoditeli od Makedonija i od Srbija i nekoi od Jugoslavija vo proletta 1967 godina. Na ovoj sostanok prisustvuvaa: Petar Stamboli}, Dragi Stamenkovi}, Veqko Vlahovi}, Edvard Kardeq i Mijalko Todorovi}, a od makedonska strana jas (Krste Crvenkovski - b.m.) i Nikola Min~ev. Iako ima{e izvesni rezervi, posebno kaj Dragi Stamenkovi} i Petar Stamboli}, sepak ednoglasno e re{eno da se poddr`i sozdavaweto odnosno obnovuvaweto na Makedonskata avtokefalna pravoslavna crkva kako samostojna”*<Vidi poop{irno za ova kaj Lazar Lazarov, Makotrpniot pat na crkovnoto osamostojuvawe - Pogledi i mislewa: Odnosite me|u MPC i SPC vo minatoto i denes - v. Nova Makedonija, Skopje 29 juni 1994 godina, s. 2.> {to prakti~no e ostvareno vo istata 1967 godina koga Makedonskiot narod poto~no clei dva veka ja obnovi nezavisnosta odnosno avtokefalnosta na svojata Makedonska pravoslavna crkva, nezakonski ukinata vo 1767 godina.

9. Obrazovanie, nauka i kultura

Pokraj gorenavedeniot i analiziran francuski elaborat “Makedonija”, vo koj zna~ajno mesto, me|u drugoto, im se posvetuva i na sostojbata i razvojot na obrazovanieto, naukata i kulturata avo Makedonija neposredno po Vtorata svetska vojna, treba da se naglasi deka francuskata oficijalna dokumentacija izobiluva so soznanija ov koi se analiziraat i mo{ne kriti~ki se iznesuvaat sostojbite vo ovaa va`na oblast od kulturniot, intelektualniot i duhoven `ivot na Makedonija i makedonskiot narod. Prvi~nite francuski izvori u{te od tekot na Vtorata svetska vojna, od vremeot na odr`uvawetona Zasedaneito na ASNOM, se osvrnuvaat i gi istaknuvaat negovite odluki {to se neposredno svrzani za prvite za~etoci od organiziraweto i rabotata na obrazovanieto “Otvoreni se u~ili{ta vo cela Makedonija i e najaveno otvoraweto na univerzitetot vo Skopje...”.< Archives militaire de l Armee de terre. Vincenne - Paris, vol. 4 N 388, dosie 10, 4. 01. 1945 g. Vtoro izvestitelno francusko biro, London.>

[to se odnesuva do karakteristikite i specifi~nite belezi na makedonskiot jazik, francuskite analiti~ari vo svoite ekspertski analizi iznesuvaat visoki ocenki “makedonskiot literaturen jazik, koj za kratko vreme od negovoto oficijalno primenuvawe po osloboduvawe na Makedonija napravi zna~aen napredok vo svojot razvoj i, kako {to smetaat slavistite, pretstavuva eden me|u narazvienite vo grupata slovenski jazici...”.< Archives diplomatique... Nantes... Fond, Etat General des fonds, serie, Skopje, vol. 12. >

Pirinskiot del od Makedonija, iako ne be{e priklu~en vo sostavot na negovata matica - Vardarska Makedonija, odnosno NR Makedonija, neposedno po Vtorata svetska vojna vo prosvetno-kulturen pogled, spored francuski sogleduvawa, sepak uspea da se zdobie so kulturni i nacionalni prava: “vo kulturen pogled Pirinska Makedonija e dosta napednata..., ...ima u~ili{ta vo site sela i gimnazii vo site centri, a vo Gorna Xumaja ima Nacionalen teatar. Ovaa godina (1947 godina b.m.) nastavatase izveduva na makedonski jazik i se predava makedonska istorija... naselenieto vo mnozinstvo go so~inuvaat Makedonci i poslednava godina (1947 godina - b.m.) vo Bugarija 75% od naselenieto od Pirinska Makedonija se deklariraa kako Makedonci...”.< Archives diplomatique... Paris... Serie, Z, Europe, Sous-serie, Yougoslavie, vol. 32. >

Vakvata kulturna avtonomija {to be{e sozdadena za makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija pretstavuva{e edne od najsu{testvenite rezultati na novoto bugarsko op{testvo, a be{e zasnovana vrz osnova na Bledskata spogodba potpi{ana me|u Josip Broz Tito i \or|i Dimitrov, od 1 avgust 1947 godina.

Zabrzaniot razvoj na prosvetno-kulturnata i ekonomskata sorabotka me|u Makedonija i Bugarija dobi novi sodr`inski formi i dimenzii so priznavaweto na nacionalnite prava na makedonskiot narod od Pirinska Makedonija od strana na novata bugarska vlast neposredno po Vtorata svetska vojna. Posebni zaslugi i pridones za ovie kulturni i nacionalni pridobivki ima{e zalagaweto i stojali{teto na pretsedatelot na Bugarija Georgi Dimitrov, ne samo za steknuvawe na ovie kulturno-prosvetni i nacionalni prava, tuku i za pravoto na makedonskiot narod za obedinuvawe vo edna makedonska dr`ava, izneseno vo amerikanskiot i {vedskiot pe~at preku intervjua (bele`ki na Stejt Departmentot br. 1295 E.V.). Ovie stavovi na Georgi Dimitrov gi analizira i francuskiot diplomatski pretstavnik vo Sofija @ak Emil vo svojot izve{taj do svoeto Ministerstvo za nadvore{ni raboti pod naslov “Makedonskoto pra{awe i bugarsko-gr~kite izve{tai”.<Isto tamu... Paris... Souse-serie, Yougoslavie, vol. 76. >

[to se odnesuva do ostvaruvaweto na prosvetno-kulturnite, nacionalnite i drugi prava na makedonskiot narod vo Egejska Makedonija koja ostana vo Grcija se veli: “Pred vojnata (se misli na Vtorata svetska vojna - b.m.) Makedoncite ne bea tretirani ramnopravno od Grcite..., ...im se zabranuva{e nivniot jazik, nivnata istorija, {koluvawe. Gr~kite imperijalisti so nivnite idei za golema Grcija nastojuvaa da gi denacionaliziraat Makedoncite. Za kuso vreme od vladeewetona EAM po vojnata (po Vtorata svetska vojna - b.m.) Makedoncite gi imaa site nacionalni prava. Tie osnovaa makedonski u~ili{ta na sopstven makedonski jazik, manifestiraj}i ja nivnata nacionalna svest vo sekoj pogled...”.<Isto tamu...>

Od site makedonski delovi na Makedonija posebno naglasen razvoj na procesot na obrazovanieto, naukata i kulturata po Vtorata svetska vojna se odviva{e vo vardarskiot del odnosno vo NR Makedonija. Pri~inite i okolnostite za toa se poznati, a osnovniot preduslov se sostoe{e vo realnosta {to vo ovoj del od Makedonija makedonskiot narod niz sopstvena narodnoosloboditelna vojna ja izvojuva svojata sloboda i sozdade svoja makedonska dr`ava vo ramkite na jugoslovenskata federacija. Sostojbata po osloboduvaweto na Vardarska, odnosno DF-NR Makedonija se odlikuva{e so edna mo{ne niska obrazovna struktura na naselenieto. Imeno, osnovnata cel na kulturno-prosvetnoto anga`irawe na nadle`nite prosvetni organi neposredno po osloboduvaweto na Makeodnija be{e otstranuvawe na so vekovi nasledenata nazadnost ov kulturno-prosveten pogled. Toa be{e posledica na sproveduvanata nacionalna prosvetna politika na predvoenite golemosrpski krugovi, kako i na denacionalizatorskite i asimilatorskite tendencii na bugarskiot fa{isti~ki okupator vo Makedonija. Za taa cel se nametnuva{e potreba za koreniti promeni, {to pretstavuva{e seriozna i mo{ne slo`ena, no premostliva zada~a. Toa osobeno se odnesuva{e na kulturno-prosvetniot probiv vo makedonskoto selo, a posebno sred albanskata i turskata nacionalnost.

Vo ostvaruvaweto na ovaa zada~a organite na narodnata vlast sozdavaa, iako bavno, edna {iroka mre`a na kulturno-prosvetni ustanovi, istovremeno obnovuvaj}i gi postojnite. No pri prezemaweot na ovoj ~ekor, se pojavija dva problema od seriozna priroda i toa. prvo, golemiot procent na nepismenost sred naselenieto od okolu 70% i vtoro, nedostig nastru~en prosveten kadar za nivno opismenuvawe kako i finansiski sredstva.i drugo.<Gledano niz prizmatana statisti~kata sostojba na nepismenosta na Makedonija vo 1931 godina taa, spored nekoi podatoci, iznesuva{e 67,5% od vkupnoto naselenie. Od osloboduvaweto pa do sredinata na 1948 god. bea opismeneti nad 100 iljadi nepismeni, od koi samo vo prvata polovina na 1948 god. nad 43 iljadi; spored Statisti~kiot godi{nik na FNRJ od 1954 god. na 15. III. 1948 god. vo Makedonija od niv 410.591 ma{ki i 399.835 `enski - Statisti~ki godisnjak FNRJ, Beograd, 1954, vtoro izdanie, str. 54, 65. Ovoj procent na nepismeni na sovpa|a so edne izvor, spored koj neposredno po osloboduvaweto brojot na nepismenite so nad desetgodi{na vozrast iznesuva{e 67,5%, od koi 53,3% ma`i i 81,7% `eni, {to vo odnos na drugite podra~ja Makedonija be{e pred B i H so 70% nepismeni, Kosmet so 84,2% i Sanxak 76,4%, a op{tojjugoslovenskiot prosek na nepismeni iznesuva{e 44,6%, od koi 32,3% ma`i i 56,3% `eni; spored nekoi podatoci, izneseni vo sp. “@ena Danas” od april-maj 1946 god., vo Makedonija kon sredinata na 1946 god. nepoismenosta iznesuva{e 88%, a vo Skopje 30%. Poslednive podatoci izneseni vo sp. “@ena Danas” se neto~ni i ne ka`uvaat dali se odnesuvaat na nepismenosta na a`enite ili voop{to - v. “Nova Makedonija”, god. II , br. 192, 19. Viii. 1945; izlagawe na Lazar Mojsov - V Kongres na KPJ, str. 417 i 422; “@ena Danas”, april-maj 1946, br. 41-42.> U{te vo tekot na prvata u~ebna godian po oslobodivaweto, 1944/45 godina, brojot na u~ili{tata vo Makedonija iznesuva{e 927 sprema 848 vo u~ebnata 1936/37 godina, a vo narednata 1945%46 brojot na u~ili{tata se zgolemi na 1201 osnovni u~ili{ta, od koi 146 bea albanski, 67 turski i 9 srpski, a drugite makedonski ili vo procent toj porast iznesuva{e 25%.<Vidi za prosvetno-kulturnata dejnost poop{irno kaj Lazar eLazarov, Op{testveno-politi~kite organizacii vo obnovata i izgradbata na NR Makedonija 1944-1948, Skopje, INI, 1979; od istiot avtor, Prosvetnata politika na NR Makedonija 1944-1956 godina... sp, “Prosvetno delo”, Skopje, 1984, br. 1-2, s. 18-38, istiot avtor. Formi na prosvetno-kulturna i umetni~ka aktivnost...; Godi{nik na Univerzitetot na sociolo{ki i politi~ko pravni istra`uvawa. Skopje, 1978/1, s. 304-322.>

Posebno za odbele`uvawe e toa {to vo u~ebnata 1944/45 godina bea otvoreni 10 polni gimnazii, a vo 1945/46 u{te 13 nepotpolni gimnazii, {to pretstavuva{e krupen ~ekor napred vo razvojot na prosvetata vo Makdonija bidej}i ovie sredni {koli pretstavuvaa rasadnici na kulturata odnosno od niv proizleguvaa u~iteli koi bea ispra}ani na terenot vo Makedonija. Vo 1945 godina vo Skopje be{e otvorena u~itelska {kola a podocna vo [tip i Bitola bea otvoreni pedago{ki oddelenija pri tamo{nite gimnazii.

Najgorliv problem vo sproveduvaweto na kulturno-prosvetnata politika pretstavuva{e likvidiraweto na nepismenosta na naselenieto, {to vo procent iznesuva{e okolu 70% ili vo brojki izrazeno ima{e okolu 260-300.000 nepismeni.<Isto tamu...>

Zgolemenata potreba od nastavni~ki kadar dojde i kako rezultat na zabrzaniot razvoj i pro{iruvaweto na u~ili{nata mre`a i drugi prosvetno-kulturni ustanovi. Toa najdobro go ilustrira i potvrduva podoluiznesenata tabela za sostojbata na u~ili{tata, nastavnicite i u~enicite.< Statisti~ki godisnjak FNRJ - s. 322-323; Lazar Lazarov - cit. delo.>

Francija, preku svoite nadle`ni eksperti, diplomatsko-konzularni i drugi pretstavnici, gisledela prosvetno-kulturnite promeni vo Makedonija po Vtorata svetska vojna i barala tie da gi iznesuvaat svoite viduvawa i ocenki za kvalitetot i efektite od rabotata na obrazovniot i kulturniot proces. Taka, u{te vo prvite godini po osloboduvaweto na Makeodnija, francuskite analiti~ari go poso~uvaat onoj del od Ustavot na NR Makedonija od 1946 godina {to se odnesuva na upotrebata na makedonskiot jazik kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava, naglasuvaj}i ja realnosta deka “upotrebata na makedonskiot jazik kako oficijalen petstavuva simbol na nezavisnosta na makedonskata dr`ava...”.< Archives diplomatique... Paris... Serie, Z, Europe, sous-serie, Yougoslavie, vol. 76 - Izve{taj na francuskiot konzul vo Skopje od 25 fevruari 1947 godina, predemt: “Ustavot na Republika Makedonija”.>

Francuskata dokumentacija za ovaa kulturno-prosvetna dejnost vo Makedonija obiluva so brojni podatoci, analizi i ocenki za sevkupniot duhoven i kulturen `ivot, za rabotata na u~ili{tata na site nivoa, za teatarskiot `ivot na makeodnskiot narod i nacionalnite malcinstva i drugi institucii od prosvetata, kulturata i umetnosta. Posebno vnimanie vo analizite na fancuskite eksperti se obrnuva na visokoto obrazovanie i na negoviot razvoj, no ima i kriti~ki sogleduvawa. “Visokoto obrazovanie se razviva mnogu brzo vo Makedonija, no problemite se seriozni, posebno vo odnos na kvalitetot na nastavata na skopskiot univerzitet koj e pot~inet na samoupravuvaweto, rakovodeno od Partijata...”.< Archives diplomatique.. Nantes,Fond, Etat General des fonds, serie, Skopje, vol. 1. >

Vo analizite na francuskite eksperti se pravi paralela so organizacionata postavenost na francuskite univerziteti, koja ov osnova e sli~na, no se uka`uva deka pri izborot na rakovodni lica na na{ito univerzitet od redot na nastavnicite se smeta za podoben onoj nastavnik koj i' pripa|a na Partijata, a ne se tgrnuva od kvalitetot i drugite sposobnosti na nastavnikot. Sli~ni se i ocenkite pri izborot na rakovodni lica i vo studentskata organizacija.<Isto tamu...>

Francuskite analiti~ari go istaknuvaat razvojot i raste`ot na visokoto obrazovanie, proces koj e o~igleden ne samo preku zgolemuvaweto na brojot na fakultetite tuku i od opfatenosta na studentite vo niv, {to gi potvrduva i ilustrira sledniov pregled:

GLAVA ^ETVRTA

KARAKTEROT I ODNOSOT NA POSTOJNITE RE@IMI VO MAKEDONIJA

1. Sostojbata na makedonskiot narod vo jugoslovenskata federacija

Makedonskiot narod od varadarskiot del na Makedonija vo tekot na Vtorata svetska vojna, zaedno so drugite jugoslovenski narodi, aktivno se vklu~i vo Narodnoosloboditelnata vojna i ja izvojuva svojata nacionalna sloboda i niz odlukite na zasedanijata na AVNOJ, a poebno na ASNOM, se izjasni i se opredeli za zaedni~ki `ivot vo ramkite na jugoslovenskata federacija. Taka, u{te pred i neposredno po osloboduvaweto na Makedonija, sred makedonskiot narod preovladuvaa sfa}awata deka federalniot status na makedonija vo ramkite na jugoslovenskata federacija vo dadenite okolnosti pretstavuva edinstvenata mo`nost za sozdavawe na nacionalna i dr`avna samostojnost. Ima{e i sprotivni sfa}awa i streme`i, no tie ne bea od takov obem, karakter i mo} da vlijaat za izmenuvawe na sostojbata i opredelbite za poinakvo re{enie vo spletot na postojnite odnosi i interes na Balkanot, a posebno kaj neposrednite sosedi na Makeadonija. Me|u politi~kite struewa so sprotivni opredelbi i {to e najsu{testveno - za tu|i dr`avni interesi, francuskite diplomatski i drugi politi~ki eksperti vo svoite analizi posebno ja izdvojuvaat politi~ko-propagandnata dejnost na Ivan (Van~o) Mihajlov. Taka, francuskiot ambasador vo Sofija @an Lui Bodie vo svojot izve{taj od 7 avgust 1952 godina upaten do franacuskiot minister za nadvore{ni raboti Robert [uman se osvrnuva na deloto na Ivan Mihajlov pod naslov “Makedonija. [vajcarija na Balkanot”, koe e objaveno vo SAD, 1950 godina vo Sent Luis. Vo izve{tajot, francuskiot ambasador Bodie ja razobli~uva celta na Van~o Mihajlov, a toa e “da se sozdade golema Bugarija, bidej}i makedonskiot narod Mihajlov go smeta za bugarski, no istaknuva deka makedonskiot narod sozdade svoja dr`ava vo ramkite na Jugoslavija so glaven grad Skopje”.< Archives diplomatique... Paris, serie, Z, Europe, sous-serie, Yougoslavie, 1949-1955, vol. 103 - Makedonija 1949-1955.>

Ra|aweto na makedonskata dr`ava i nejzinata opredelba za pristapuvawe kon jugoslovenskata federacija naide na negoduvawe kaj nekoi balkanski dr`avi, a posebno kaj Bugarija i Grcija. Spored francuski stojali{ta, sozdavaweto na makedonskata dr`ava “petstavuva definitiven i kone~en udar na idejata za golema Bugarija...”.<Isto tamu... Paris... sous-serie, Yougoslavie, vol. 31, 29. 12. 1944 godina. Ova re{enie za makedonskoto nacionalno pra{awe e pgodno bidej}i, spored ocenkite na francuskata misija {to se nao|a{e vo noemvri 1944 godina vo London, “makedonskoto pra{awe e mnogu delikatno. Ovaa zemja pred da figurira me|u {este dra`vi {to ja osnovaat jugoslovenskata federacija bi mo`elo da se ka`e deka... ima eden del od bugarska Makedonija, ~ii `iteli sakaat da se obdeinat so nivnite sonarodnici od jugoslavija i bi trebalo da bide priklu~ena ov federacijata (jugoslovenskata - m.b.), gr~kata vlada bi se voznemirila od ovie s>

Nezavisno od mnogubrojnite koncepcii za idninata na Makedonija, francuskite izvorni materijali opravdano gi analiziraat i gi iznesuvaat ocenkite za toa u{te vo letoto 1944 godina, deka sozdavaweto na makedonskata dr`ava }e ima za “direktni posledici da se zakopa voenata sekira me|u Bugarite i Jugoslovenite”.<Isto tamu...>

Nasproti pozitivnite francuski ocenki za sozdavaweto na makedonskata dr`avnost i nejzinoto vleguvawe vo sostavot na jugoslovenskata federacija kako ramnopravna ~lenka, se iznesuvaat kriti~ki zabele{ki upateni na makedonskiot narod vo odnos na pravovernosta kon negovata prokomunisti~ka opredelba vo izborot na novoto op{testveno dr`avno ureduvawe na zemjata, {to vo krajna linija mu odgovara{e i ode{e vo prilog na prviot ~ovek na jugoslovenskata federacija - Josip Broz Tito. Vpro~em, za takvata opredelba na makedonskiot narod, kako privrzanik kon komunisti~ka ideologija, francuskite rakovodni analiti~ari se obiduvaat da gi objasnat motivite, me|u koi ja izdvojuvaat posebno realnosta vo sfa}awata deka vo eden takov op{testven sistem bi se sozdale popovolni uslovi za ostvaruvawe na stsreme`ot za obedinuvawe na Makedonija i Makedoncite i bi se neutralizirale zavojuva~kite apetiti na sosednite dr`avi kon Makedonija. “...sozdavaweto na obedineta Makedonija izgleda mo`e da bide prv zna~aen preduslov za zbli`uvawe me|u Jugoslavija i Bugarija... Makedonija od site regioni na Jugoslavija e onaa kade komunizmot ima najsilna pozicija. Nivnoto naselenie e ugnetuvano so vekovi od Turcite, potoa od negovite razni 'osloboditeli' i za niv e najprifatliva komunisti~kata ideologija. Tito najde vo ovoj region (vo Makedonija - b.m.) potkrepa..., ...za Makedoncite, nivnata zemja gi opfa}a delovite od bugarskite i gr~kite teritorii i za vistinski glaven grad go smetaat Solun...”.<Isto tamu... sign. 33 - Misija na Francija etablirana vo London, 14 dekemvri 1944 godina.>

Francuskite oficijalni pretstavnici opravdano uka`uvaat vo nivnite analizi na sistemot na dr`avnoto ureduvawe vo Makedonija i Jugoslavija po{iroko, deka re{ava~kiot faktor ov novosozdadeniot sistem pretstavuva{e Partijata - KPJ odnosno KPM, koja prakti~no gi dr`e{e podsvoja komanda site pozicii na vlasta i vo site oblasti: i vo stopanstvoto i vo vojskata i vo silite za bezbednost i vo dr`avnata uprava, vo administracijata, vo obrazovniot sistem, vo zdravstvoto ili nakuso re~eno vo sevkupniot `ivot na zemjata.

Vo ramkite na Partijata KPJ-KPM, celata vlast, spored francuski sogleduvawa i ocenki, mu pripa|a{e na Politbiroto na CK na KPJ, a koe go svikuva{e Josip Broz Tito - kako generalen sekretar na Partijata. Politbiroto, kako izvr{no telo i naredbodaven punkt za celokupniot `ivot na zemjata, vo avgust 1948 godina dobi nov sostav vo koj se zabele`uva deka nema pretstavnici od Makedonija, a se izbrani slednite 9 ~lena: Josip Broz Tito, Milovan \ilas, Ivan Bo{wak, Edvard Kardeq, Boris Kidri}, Franc Lesko{ek, Blagoja Ne{kovi}, Mo{a Pijade i Aleksandar Rankovi}.<Isto tamu... Paris... vol. 25. >

Kako {to na sojuzno jugoslovensko nivo Josip Broz Tito, nao|aj}i se na ~elo na Politbiroto be{e prva rakovodna li~nost, taka i na republi~ko nivo, spored francuski ocenki, republi~kite partiski rakaovoditeli prakti~no upravuvaa so svoite republiki. Taka konkretno za Makedonija “prva li~nost na Republikata sekoga{ e Lazar Koli{evski” koj ja dr`i celokupnata vlast i niz francuskata dokumentacija e pretstaven kako konfuzna i mo{ne nezgodna li~nost koja gi pretstavuva i narodot i Partijata i vlasta vo toga{noto makedonsko op{testvo.

Gledano vo celina, za politi~kiot sistem, kako op{ta ocenka za nego, spored francuskite sogleduvawa e komunisti~kata ideologija vo koja otsustvuva slobodata na mislewa: “Novata politi~ka policija na Jugoslavija O.Z.N.A, sli~na na N.K.V.D. vo Sovetskiot Sojuz, primenuva postojano nadgleduvawe na aktivnosta na jugoslovenskite gra|ani. Mnogubrojni koncentracioni logori za politi~ki somnitelnite se sozdadeni od vladata na Tito..., osobeno golem broj lica somnitelni od opozicijata se upatuvani vo logorite za rabota... vovedena e zadol`itelna rabota vo te{ki uslovi... vo zemjata ekonomskata situacija e lo{a. Selanite se nezadovolni od nametnuvaweto sila i na starite metodi primenuvani sprema niv vo pogled na odnapred zemawe na namirnici. Tie (selanite - b.m.) se pla{at od celosno is~eznuvawe na sitnata privatna sopstvenost i taa da bide zameneta od kolhozite...”.< Archives diplomatique.... Paris... Serie Z, Europe, sous-serie, Yougoslavie, vol. 20. >

Vakvata celosna koncentracija na vlasta vo edinstven dr`avno-partiski vrv na jugoslovenskoto i na republi~kite rakovodstva ne se odnesuva{e samo na stopanstvoto, tuku i na politi~kiot, prosvetno-kulturniot, socijalno-zdravstveniot ili nakuso re~eno na celokupniot `ivot vo Makedonija i Jugoslavija po{iroko, taka {to vo ovoj op{testven centralisti~ki sistem na ureduvawe prakti~no postoeja dva sloja od naselenieto: upravuva~i i izvr{iteli.

2. Polo`bata na makedonskiot narod vo Egejska Makedonija

Vo francuskite arhivi postoi brojna dokumentacija povrzana integralno ili parcijalno so polo`bata na nacionalnite prava na makedonskiot narod od Egejska Makedonija - Grcija, vo koja se izneseni faktografski podatoci, analizi i ocenki na oficijalnata francuska politika i nejzinite diplomatsko-konzularni, voeni i politi~ki pretstavnici vo Grcija i sosednite balkanski dr`avi. Taka, u{te ov tekot na Vtorata svetska vojna, kon sredinata na 1943 godina (april-maj), francuskite izvestuvawa uka`uvaat i ja ocenuvaat situacijata vo Grcija kako “u`asna sostojba koja postoi sega vo Grcija...”. <Archives militaire de l'Armee de terre. Vincenne-Paris, vol. 4 N 388. Grcija, 5 maj 1943 godina.> Voeno-politi~kata i ekonomskata sostojba kon krajot na 1943 i vo tekot na 1944 godina u{te pove}e se zaostruva i se vlo{uva, osobeno ekonomskata sostojba, gledano od socijalen aspekt. Spored francuskite izvestuvawa od noemvri 1944 godina pod naslov “Situacijata na naselenieto vo Grcija”, preku 100.000 deca pomladi od 16 godini se umreni od glad za vreme na germanskata okupacija, 60.000 drugi se seriozno pogodeni od nedostig na hrana, 1200 sela se sramneti so zemja.<Isto tamu... noemvri 1944 godina, predmet: “Situacijata na naselenieto vo Grcija”.>

[to se odnesuva posebno za Severna Grcija odnosno Egejska Makedonija, francuskite analiti~ari mo{ne dramati~no ja iznesuvaat i ocenuvaat socijalno-ekonomskata i politi~kata sostojba, deka. “situacijata vo Trakija i Makedonija e dosta konfuzna... EAM e gospodar vo Severna Grcija, Trakija i Makedonija i crvenite znamiwa se veat nasekade kraj Egejot. Naprotiv, EAM se izbegnuva do gr~kata vlada od Kazerta... Makedonija odnovo stana zovrien kotel na Evropa i ne se gleda kakov kompromis }e mo`e da ja dobli`i angl. gr~kata teza (do kogo {to i da gi dobieli`i)...”.< Archives diplomatique... Paris, Serie z, Europe, sous-serie, Yougoslavie, vol. 31, 5. 10. 1944 godina.> Za vakvata vlo{ena voeno-politi~ka, a osobeno socijalno-ekonomska kriza vo Grcija, pokraj drugite okolnosti i faktori, se ocenuva deka imalo pridones i voenata intervencija na britanskite trupi vo ovaa zemja, zaradi {to postoi omraza kon Britancite. Spored francuski izvestuvawa i ocenki od fevruari 1945 godina vo zavedeniot predmet: “Gr~kata kriza”, Amerikancite se neutralni i ne ja poddr`uvaat britanskata voaena intervencija ov Grcija,< Archives militaire... Vincenne-Paris, vol. 4 N 388, fevruari 1945 g.>

Masovnoto u~estvo na Makedoncite vo Egejska Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna, a posebno sozdavaweto na makedonskata dr`avnost na makedonskiot narod od Vardarska Makedonija kako ramnopravna federalna edinica vo ramkite na jugoslovenskata federacija i streme`ot na Makedoncite od pirinskiot del na Makedonija za priklu~uvawe kon NR Makedonija, kako i streme`ot za obedinuvawe na Makedonija, sozdadoa strav i voznemirenost kaj gr~kite oficijalni krugovi, {to francuskata misija, privremeno smestena vo london vo esenta 1944 godina, go opravduva{e bidej}i smeta{e deka “makedonskoto pra{awe e mnogu delikatno i ovaa zemja pred da vleze me|u {este dra`vi {to ja osnovaat jugoslovenskata federacija... ima eaden del od bugarska Makedonija, ~ii `iteli sakaat da se obedinata so nivnite sonarodnici od Jugoslavija i bi trebalo da bide priklu~ena vo Federacijata (jugoslovenskata - b.m.) gr~kata vlada bi se voznemirila od ovie tendencii vo koi bi se skicirala edna golema Makedonija. Ovoj incident bi mo`el da predizvika voznemirenost, i britanskata vlada gi osuduva aferite na jugoslovenite. Grcite se dosta zbrkani od samite sebesi, i bez pra{aweto na Makedoncite...”. <Archives diplomatique... Paris... Serie, Z, Europe, sous-serie, Yougoslavie, vol. 37 - francuska misija vo london, 24. 11. 1944 godina “mnogu tajno”.>

Streme`ot za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod kon krajot na Vtorata svetska vojna, spored francuski soznanija, predizvika interes sred diplomatiite na pove}e evropski zemji, bidej}i nerazre{livosta na makedonskoto pra{awe i negovoto razvlekuvawe u{te od Berlinskiot kongres 1878 godina sozdava{e i mo`e da sozdade nedorazbirawe i nemiri na Balkanot: “me|u problemite ~ie re{avawe ostanuva enigma za kancelariite na evropskite diplomatii, edno od najserioznite e ona za Makedonija... za Premin od Sever kon Jug po dolinata na Vardar se formira eden priroden pat kon Egejskoto More. Taa (Makedonija - b.m.) e edna vistinska raskrsnica vo strate{ki pogled... slovenskata masa e kompaktna vo severniot, centralniot i zapadniot del..., ...so mnogubrojno naselenie..., ...Makedonija se' u{te ne ja ostvarila svojata ramnote`a i svoite politi~ki aspiracii..., ...pred da se objasni fazata na jugoslovensko-bugarskite odnosi potrebno e da se iznese edna sinteza za makedonskoto pra{awe..., ...od Berlinskiot dogovor koj predviduva{e avtonomija na Makedonija i nejzinoto povtorno pa|awe pod turska vlast..., ...Mirnovnito dogovor od 1919 godina ne donese nikakvo re{enie na makedonskoto pra{awe i ~ija teritorija ostana raspar~ena vo Balkanskite vojni me|u Grcija, Srbija i Bugarija..., ...privrzanicite na VMRO (Ob) vo 1925 godina t.n. federalisti-progresisti se zastapuvaa za koncepcijata za idna Balkanska federacija vo koja bi vlegla i Makedonija..., ...makedonskoto pra{awe e re{eno vo jugoslovenskata federacija so vleguvawe vo nea na NR Makedonija...”.<Isto tamu... sign. 33.>

Streme`ot na makedonskiot narod za obedinuvawe i voznemirenost na Grcija od ovie tendencii gi iznesuva i francuskiot ambasador vo Velika Britanija Rene Masigli vo mart 1949 godina do francuskata vlada. I vo ovoj izve{taj e naglasena voznemirenosta na gr~kiot ambasador pred Forin Ofis pred eventualnosta od sozdavawe na nezavisna makedonska dr`ava, koja gi opfa}a i gradovite Lerin, Kostur, Voden i Gumenxe.<Isto tamu... sing. 33.> Spored generalniot francuski konzul vo Solun Raul Duval, od oktomvri 1945 godina osnoven preduslov za podobruvawe na gr~ko-jugoslovenskite odnosi, istaknat od strana na jugoslovenskiot generalen konzul vo Solun, za Jugoslavija e “sozdavaweto na nezavisna golema Makedonija i napu{tawe na Grcija od strana na Britancite”.<Isto tamu...>

Otporot na makedonskiot narod protiv monarhofa{isti~kiot re`im vo Grcija ov egejskiot del na Makedonija dobi masoven karakter vo 1946 i vo tekot na 1947 godina, a taa realnost ne mo`ele da ja zaobikolat ili prikrijat i samite gr~ki vlasti. Taka, ministerot na vojnata na Grcija soop{tuva za prv pat deka vo edna bitka na planinata Gramos me|u vladinite sili i partizanite nivnite zagubi od 1 maj do 20 juni 1947 godina dostignale do brojka od 7.300 mrtvi. Celta na partizanite bila da se sozdade sloboden region za smestuvawe na nivnata vlada.<> a francuskiot generalen konzul vo Solun RAul Duval naglasuva deka “amerikanskata dominacija vo Grcija sozdava u`asna situacija vo Severna Grcija so tragi~ni posledici za naselenieto vo Makedonija i Trakija”.< Archives diplomatique.. Paris... sous-serie, Yougoslavie, vol. 33. >

Vo suzbivaweto na streme`ite na Makedoncite od Egejska Makedonija i na nivnata borba za izvojuvawe na nacionalni prava i slobodi, gr~kite vlasti prezemaa seriozni merki koi se sostoeja vo primena na represalii, ubistva, progoni i teror. Dimenzijata na terorot {to go sproveduvaa gr~kite vlasti, mo{ne slikovito e iznesena vo ekspozeto na sovetskiot delegat Manuilski (od Ukraina), podneseno na 24-ta plenarna sednica na Pariskata mirovna konferencija vo avgust 1946 godina. “Smetame, me|u drugoto, deka `rtvi na progonite vo Grcija se albanskoto, bugarskoto i makedonskoto malcinstvo. Sega iljadnici lica strahuvaat od istrebuvawe... baraat zasolni{te vo Albanija i Jugoslavija. Nema somnenie deka o`ivuvaweto na starite rasni rivalstva na Balkanot }e dovede vo ovoj region do zakana Balkanot odnovo da se transformira vo edno `ari{te na konflikti i da ja komplicira me|unarodnata situacija. Netrpelivata kampawa {to sega se vodi vo Grcija protiv {efovite na pove}e dr`avi, kako na pr. protiv Mar{al Tito, prodol`uva..., ...vrskite me|u gr~kata vlada i Jugoslavija se tolku zategnati {to jugoslovenskiot ambasador {totuku ja napu{ti Atina. Vo svetlinata na ovie potezi, intervenciite na gr~kata delegacija jasno se poka`uva kako zakana za mirot”. Razvojot na osloboditelnata borba na gr~kiot i na makedonskiot narod prinudi Amerikancite u{te ov tekot na oktomvri 1947 godina da prezemat posebni voeni, ekonomski i politi~ki merki.

Prezemenite konkretni ~ekori vo suzbivaweto na demokratskiot proces vo Grcija od strana na gr~kiot monarhofa{isti~ki re`im potpomognat od anglo-amerikanskite sili vo 1947/48 godina, pridonese i go prinudi rakovodstvoto na Komunisti~kata partija na Grcija da izdade demant vo mart 1949 godina, so cel da ja zapoznae doma{nata i svetskata javnost za vistinata i celite na osloboditelnata borba i na demokratskite procesi vo Grcija. Vo ovoj demant na CK na KP na Grcija po povod vestite za Balkanskata federacija i makedonskata dr`ava od 7 mart 1949 godina, me|u drugoto se naglasuva deska “poslednive denovi od razni strani, glavno od monarhofa{isti~ka Atina, London, se pojavi pod razni vidovi i na~ini i ista la`na i klevetni~ka vest deka KPG zaklu~ila razni dogovori za sozdavawe na Balkanska komunisti~ka federacija i makedonska dr`ava, koja bi gi spoila site delovi na Makedonija {to se nao|aat pod jugoslovenska, bugarska i gr~ka vlast. Site ovie vesti, la`ni, klevetni~ki, imaat za cel da go potpomognat monarhofa{isti~koto i imperijalisti~koto podrivawe na na{ata borba, da go razbijat edinstvoto na borbata na gr~kiot i makedonskiot narod i da poseat razdor me|u balkanskite narodi.

Pettiot plenum na KP na Grcija od 30-31 januari 1949 godina proglasi deka posledica na pobedata na Demokratskata armija }e bide makedonskiot narod da najde polno nacionalno priznanie samopostavuvawe, osloboduvawe onaka kako toj samiot go saka, `rtvuvaj}i ja sega svojata krv za da bi go steknal toa. Toa e stav na KPG po makeadonskoto pra{awe. Dvata naroda, gr~kiot i makedonskiot, se borat zaedni~ki za svojata sloboda. Posledicata na pobedata }e bide sekoj narod slobodno i suvereno da re{i za svojot natamo{en pat. Posledicata na pobedata }e bide makedonskiot narod sam da re{i kako saka da `ivee i kakva uprava }e ima. Ovoj narodnodemokratski stav na Komunisti~kata partija na Grcija ne mo`e da go izopa~uva i preina~uva nikakva klevetni~ka kampawa, nitu polemikata na aneprijatelite na na{ata borba”. (“Slobodna Grcija”, 7 mart 1949, CK na kP na Grcija).<Isto tamu... kut. 1/36 - Demanti od CK na KP na Grcija.> Nezavisno od realnosta kolku toa bilo takti~ki poteg na KP na Grcija so cel da go pridobie makedonskiot narod vo zaedni~kata borba so gr~kiot narod protiv monarhofa{isti~kiot re`im i stranskite sili, sepak, ovoj dokument e zna~aen, bidej}i ne samo {to vo nego KPG ja priznava makedonskata nacionalna posebnost, tuku i {to na makedonskiot narod vo Grcija gleda kako na va`en subjekt i faktor vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna i na Gra|anskata vojna. Sproveduvanite represalii od strana na re`imot vo Grcija naidoa na ostra osuda sred jugoslovenskite narodi. Taka, ako se prosledi dnevniot i periodi~niot jugoslovenski pe~at, }e se naide na brojni komentari vo koi se provlekuva edinstvenosta na jugoslvoenskite narodi vo poddr{kata na makedonskiot narod vo Egejska Makedonija za negovoto nacionalno osloboduvawe i voedno se osuduvaat represaliite {to gi vr{e{e gr~kiot monarhofa{isti~ki re`im nad makedonskiot narod vo Egejska Makedonija.

Na me|unaroden diplomatski plan, francuskiot ambasador vo Atina vo svojot izve{taj do francuskata vlada od septemvri 1950 godina go analizira stavot na jugoslovenskiot pretstavnik vo ON Bebler od 4 septemvri 1950 godina deka, vo naporite za jugoslovensko-gr~koto pribli`uvawe, “gr~kata strana go ignorira makedonskoto malcinstvo i negovite nacionalni prava, {to pretstavuva edne od osnovnite preduslovi za normalizacija na jugoslovensko-gr~kite odnosi”.< Archives diplomatique... Paris... Serie, Z, Europe, Sous-serie, Greece 1949-1955, vol. 53. >

Nezavisno od streme`ite i `elbite na makedonskiot narod za izvojuvawe na svoite nacionalni prava i zaedni~ko `iveewe vo edna obedineta Makedonija, treba da se sogledaat i zemat predvid spletot na me|unarodnite okolnosti kako faktor. Imeno, nastanite {to usledija po donesuvaweto na Rezolucijata na informbiroto od juni 1948 godina, ostavija silen pe~at i mo{ne negativno se odrazija vo ostvaruvaweto na streme`ite na makedonskiot narod za negovo obedinuvawe i konstituirawe vo edna samostojna makedonska dr`ava, ili vo ramkite na edna jugoslovenska ili balkanska federacija. Taka, ako se prosledi osnovnata francuska dokumentacija, }e se sogleda zna~itelna promena vo kursot na toga{noto jugoslovensko dr`avnopartisko rakovodstvo, pa duri vo odredeni vremenski intervali, kako na primer, pred i po potpi{uvaweto na Balkanskiot pakt od 28 fevruari 1953 godina, e prisutno i napu{tawe pa i celosno odbegnuvawe voop{to da se spomenuva pra{aweto za Makedoncite i makedonskiot narod nadvor od toga{na Jugoslavija, a kamo li da se zastapuva za nivna za{tita i obedinuvawe.

Specifi~nostite na posebniot nacionalen karakter na Makedoncite od Egjska Makedonija, posebnosta na naivniot jazik, kulturata, tradicijata, obi~aite i drugite belezi svojstveni za eadna posebna nacija, gi naglasuva Lusien Pjer Lemoan, generalen francuski konzul vo Solun, vo svojot izve{taj od 17 septemvri 1952 godina upaten do francuskiot minister za nadvore{ni raboti, pod nalsov “Gr~ko-jugoslovenskite odnosi i Makedonija”. Vo ovoj izve{taj me|u drugoto se podvlekuva deka “ova zna~ajno malcinstvo (makedonskoto - b.m.), e mnogu `ilavo i rabotlivo, so koe Angli~anite gi za~uvaa tesnite vrski, `ivee neskr{livo privrzano kon svoite obi~ai i posebno kon svojot jazik. Generalnata inspekcija za stranski u~ili{ta so sedi{te vo Solun posebno se zafati so utvrduvawe na zada~ata, da ja uni{ti upotrebata na slavomakedonskiot dijalekt {to se upotrebuva vo semejstvata koi go isklu~uvaat gr~kiot jazik. Na postoeweto na slavomakedonskoto malcinstvo sekoja od dvete zemji (Jugoslavija i Grcija - b.m.) mu pridavaat takvo zna~ewe, so {to se rizikuva, a toa pretstavuva seriozna pre~ka vo polniot razvoj na nivnite odnosi (se misli na jugoslovensko-gr~kite - b.m.)”.<Isto tamu... vol. 133. >

Sli~ni belezi i ocenki za makedonskiot karakter na raspar~enite delovi od integralna Makedonija iznesuva i gi naglasuva i francuskiot ambasador vo Sofija @an Lui Bodie vo svojot izve{taj od francuskiot minister za nadvore{ni raboti od 19 maj 1955 godina. Imeno, toj najnapred soop{tuva deka e “izvr{eno patuvawe vo Gr~ka i jugoslovenska Makedonija (se misli na Egejska i Vardarska Makedonija, odnosno NR Makedonija - b.m.), pri {to bil vo postojan kontakt so francuskite konzuli vo Solun i Skopje, kako i so francuskiot ambasador vo Atina”.<Isto tamu... sous-serie, Yougoslavie, vol. 103 Macedoine, Sofija 19 maj 1955 godina - Bele{ki od patuvaweto vo Egejska i Vardarska Makedonija na @an Lui Bodie - francuski ambasador vo Sofija - upateno do Ministerot za nadvore{ni raboti na Francija Antoan Pinaj - Pariz.> Natamu, vo tekstot se podvlekuva kako lajt motiv edna negova konstatacija od koja proizleguva zaklu~okot deka “nivoto na `ivotot vo Vardarska Makedonija go potvrduva javnoto mislewe koe e mnogu privrzano kon idejata za edno obedinuvawe na Ju`nite Sloveni..., a vo Makedonija (Egejska - b.m.), smestena me|u Udovo (selo vo Demirkapiskata klisura - b.m.) i Solun, se upotrebuva eden jazik - slovenski i vo celiot ovoj region selata prodol`uvaat da gi nosat slovenskite imiwa..., a Makedoncite od Pirinska Makedonija se orientirani kon Vardarska Makedonija...”.<Isto tamu...> Vpro~em, karakterot i sostojbata na naselenieto i nazivite na naselbite gi potvrduva i prilo`enata francuska karta na Makedonija, od koja jasno se sogleduva deka site naseleni mesta so isklu~ok na Solun (vo kartata stoi Salonik) imaat makedonski imiwa.

Interesni sogleduvawa i ocenki vo vrska so doneseniot gr~ki zakon od letoto 1953 godina spored koj se konfiskuva siot nedvi`en imot na prebeganite Makedonci od Grcija za vreme na Gra|anskata vojna iznesuva francuskiot ambasador vo Belgrad vo izve{tajot od septemvri 1953 godina. “ovoj zakon e edna diskriminatorska merka ov pogled na ova malcinstvo - li{enite Makedonci i nivnite familii bea prinudeni da gi napu{tat nivnite ogni{ta za da najdat pribe`i{te vo Jugoslavija... toj e donesen so cel da ja izmeni etni~kata struktura na naselenieto od Severna Grcija...., ...ovoj zakon e ov ontradikcija so gr~kiot ustav koj zabranuva celosna konfiskacija na privatnata sopstvenost bez nadomest i bez legalna procedura. Dobro informiranite lica imaat vpe~atok deka ovoj zakon go sankcionira nepravednoto dr`ewe kon slovenskoto naselenie od Severna Grcija... koe e bez osnovni nacionalni prava i pravoto da go upotrebuvaat makedonskiot jazik...”.<>

Bez ogled do koj stepen na realnost prodrele francuskite diplomatsko-konzularni, politi~ki, voeni i drugi pretstavnici na Francija vo proniknuvawe i otkrivawe na vistinskite sostojbi za polo`bata na nacionalnite prava na Makedoncite vo sosednite zemji, a posebno vo Grcija, neodminlivo e nivnoto sogleduvawe i ocenkite deka toga{noto jugoslovensko rakovodstvo od godina vo godina se' pove}e se oddale~uva{e od makedonskoto nacionalno pra{awe za na krajot, okolu 1955 godina i potoa, da go odbegnuva negovoto spomnuvawe vo me|usebnite sredbi i kontakti so sosednite balkanski zemji, a posebno vo Grcija, se' so cel da ne se naru{at dobrite jugoslovensko-poto~no srpsko-gr~ki odnosi. Su{testveno e da se podvle~e deka izvornata dokumentacija so koja raspolagame i ja prou~ivme, se karakterizira so svojata dlabo~inska proniklivost vo analizite na nastanite svrzani za Makedonija i makeadonskiot naord. Od dokumentacijata neminovno proizleguva i se nametnuva zaklu~okot deka ne samo {to ne mo`elo da se zaobikoli ili negira realnosta za prisustvoto na jasno oformenoto makedonsko nacionalno ~uvstvo, tuku naprotiv, ja naglasuvaat posebnosta na Makedonija i na makeadonskiot narod, i {to e najzna~ajno, na Makedonija se gleda kako na eadna integralna celina i vo geografski i vo nacionalen i vo stopanski pogled, a vo oddelni periodi se opravduva i poddr`uva borbata na makedonskiot narod za sozdavawe na svoja dr`avnost i samostojnost.

3. Polo`bata i pravata na makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija

Pra{aweto za polo`bata i pravata na makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija - Bugarija, za makeadonsko-bugarskite odnosno jugoslovensko-bogarskite odnosi kon krajot i neposrendo po Vtorata svetska vojna, dostatno e opfateno od pove}e aspekti vo glava vtora od ovoj trud. Vo ovaa prilika bi iznele samo nekoi fragmentarni sublimirani francuski pogledi svrzani za statusot na Makedoncite, za ostvarenosta na nacionalnite prava i slobodi niz evolutivnite promeni na odnesuvaweto na novata bugarska vlast po vojnata. Imeno, u{te kon kajot na vojnata, francuskite analiti~ari go iznesuvaat i go naglasuvaat stavot na Bugarija kon pravata na makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija, sporeduvaj}i gi so pravatana Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija vo Grcija. Konkretno vo vrska so toa francuskite sogleduvawa i ocenki naglaseno vnimanie mu pridavaat na stojali{teto izneseno od premierot na Bugarija Kimon Georgiev vo vrska so makedonskoto nacionalno pra{awae: “makedonskiot narod ima pravo da re{ava za svojata sudbina... za Bugarite, Makedoncite se makedonci..., za Grcija ne postoi makedonska nacionalnost...”.< Archives diplomatique... Paris, Serie, Z, Europe, sous-serie, Yougoslavie, vol. 31. >

Francuskite ocenki za nacionalnite prava na makedonskiot narod imaat realna osnova vo stvarnosta. Niz brojnata dokumentacija od francuska diplomatska, politi~ko-ekonomska i voena provinencija pedantno se sledi ostvarenosta na makedonskite nacionalni i kulturni prava i slobodi vo Bugarija i pritoa se razgrani~uvaat tri fazi vo odnesuvaweto na bugarskite oficijalni vlasti kon makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija. Imeno, vo prvata faza - 1944-1948 godina na Makedoncite vo Pirinska Makedonija ne samo {to im se priznavaat, tie i gi u`ivaat nacionalnite, kulturnite i drugite prava i slobodi vo Bugarija, a voedno mo{ne e izrazen streme`ot od bugarska strana za makeadonsko-bugarsko zbli`uvawe i duri postoi soglasnost od bugarska strana za otstapuvawe na pirinskiot del od Makedonija i nejzino priklu~uvawe kon svojata matica - Vardarska odnosno NR Makedonija.

Pokraj steknuvaweto na nacionalni prava, makedonskiot narod od pirinskiot del na Makedonija ima{e i prosvetno-kulturni prava, {to se sogleduva od otvoraweto u~ili{ta i gimnazii so nastava na makedonski jazik, izu~uvawe na makedonskata istorija, otovraweto na makedonski kni`arnici, bibilioteki i makedonski nacionalen teatar vo Gorna Xumaja.

Vo vtorata faza - 1948-1954 godina, poradi poznatite nastani {to prethodno gi iznesovme vo ovoj trud, nastanati po donesuvaweto na Rezolucijata na Informbiroto od juni 1948 godina, ne samo {to prethodno steknatite prava na Makedoncite vo Bugarija bea negirani od bugarska strana, tuku doa|a do prekinuvawe na odnosite me|u makedonskiot narod od Pirinska Makedonija i NR Makedonija i jugoslovensko-bugarskite odnosi po{iroko. Vo ovoj period, a posebno vo godinite 1950/51, spored francuski izvori, po nagovor od sovetska strana, durii se podgotvuvala bugarska voena agresija vrz Makedonija i Jugoslavija voop{to. Ovie zategnati makedonsko-bugarski odnosi i celosnata negacija na nacionalnite, kulturnite i drugi prava i slobodi na makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija, }e ja dostignat svojata kulminacija do smrtta na Stalin - mart 1953 godina, za potoa da nastapi tretata faza vo koja doa|a do o`ivuvawe i u{te poizrazeno zbli`uvawe vo odnosite vo odnos na Dimitrovskiot period me|u makedonskiot narod od pirinska i Vardarska odnosno NR Makedonija kako i vra}awe i pro{iruvawe na nacionalnite, kulturnite i drugi prava na Makedoncite vo Pirinska Makedonija.<>

Z A K L U ^ O K

Vo ovoj trud se pravi obid da se elaborira stavot i odnosot na Francija kon Makedonija i makedonskiot narod niz spletot na odnosite i interesite na sosednite balkanski dr`avi i nivnite zavojuva~ki apetiti i teritorijalni pretenzii kon makedonskoto podra~je vo minatoto, a za `al i do dene{ni dni. Francuskata oficijalna dokumentacija ov osnova objektivno go sledi pravoto i streme`ot na makedonskiot narod za sozdavawe na svoja dr`ava, niz sopstvena nacionalnoosloboditelna borba naso~ena i protiv konkretnite negovi porobuva~i i protiv stranskite propagandni i oru`enata dejnost na negovite balkanski sosedi, koi go gu{ea nacionalnoosloboditelniot streme` na makedonskiot narod so edinstvena cel - prisvojuvawe na negovata teritorija i narod, negiraj}i mu ja na toj na~in negovata nacionalna makedonska samobitnost.

Vo trudot se sledi vlijanieot i interesot na Francija za Makedonija i Balkanot po{iroko i pritoa se izdvojuvaat pove}e fazi, na pointenzivno vlijanie ponaglasen interes se prisutni kon krajot na XIX- ot i vo tekot na HH-ot vek. Vo ovaa studija, niz prodlabo~eni francuski soznanija, se izneseni viduvawata kako se zastapuvala Francija za ostvaruvaweot na nacionalnite prava na Makedoncite i za sozdavaweto na nivna dr`ava, potoa se obraboteni raznovidni su{testveni problemi od vitalen interes za Makedonija i makedonskiot narod. Me|u niv, posebno e zna~ajno {to Francija ja prefatla realnosta i na Makedonija i makedonskiot narod gledala kako na edna celina. Niz dokumentacijata se opfateni i zastapeni site tri dela od podelena Makedonija, nejzinata celokupnost e tretirana ne samo vo geografski tuku i vo nacionalen, stopanski i prosvetno-kulturen pogled.

Pokraj streme`ot na makedonskiot narod za svoe nacionalno lsoboduvawe i sozdavawe na svoja samostojna dr`ava, niz francuskata oficijalna dokumentacija mo{ne opse`no se sledi i naglasuva nacionalnata posebnost na Makedoncite u{te od sredinata na XIX -ot vek pa navamu, pri {to naselenieto vo Makedonija se ozna~auva kako poseben narod, koj su{tinski se razlikuva spored svoite nacionalni obele`ja, jazikot - makedonskiot, teritorijata Makedonija, tradiciite, obi~aite i sli~ni belezi svojstveni za edna posebna nacija, razli~na od svoite sosedi: “Makedoncite re{ija da se razlikuvaat od svoite sosedi i duri e apsurdno da se tvrdi, kako {to se pravi so Sofija i Belgrad, deka Makedonija e bugarska ili deka Makedonija e srpska”, a {to se odnesuva do nacionalnaa pripadnost, se naglasuva deka, “ako pra{ate eden Makedonec za taa rabota, toj sekoga{ odgovara deka e Makedonec i e za sozdavawe na nezavisna Makedonija, ednostavno zatoa {to vo toa gleda re{enie i na~in za oslobouvawe od policiskata tiranija na turskite, srpskite i bugarskite vlasti i zatoa ova re{enie e najpogodno za da im se stavi kraj na streme`ite i sprotivnostite na sosednite dr`avi kon Makedonija...”.<Vidi poop{irno: Lazar Lazarov, VMRO niz francuskata dokumentacija.>

Ovaa studija za Makedonija vo francuskata politika na Balkanot vo ozna~eniot period ja so~inuvaat ~etiri glavi vo koi konkretno se obraboteni pove}e pra{awa od raznovidni aspekti, me|u koi pred se', makedonskata nacionalna posebnost i sozdavaweto na sopstvena makedonska dr`ava, socijalno-ekonomskata i politi~kata polo`ba na makedonskiot narod vo sosednite dr`avi, sostojbata na nacionalnite, kulturnite i drugite gra|anski prava i slobodi i stepenot na nivnata ostvarenost vo Bugarija, Grcija, Jugoslavija i Albanija, etni~kite promeni i iseluvaweto na del od makedonskiot narod {to nastana kako rezultat na socijalno-ekonomskata polo`ba, nacionalnata obaespravenost, voeno-politi~kata polo`ba, policiskite progoni i represalii {to go vr{ea vlastite nad makedonskiot narod vo sosednite balkanski zemji.

Vo posebna glava (vtora) zna~ajno vnimanie im e posveteno na Makedonija i makedonskiot narod od trite nejzini dela kako prisutno pra{awe na Pariskata mirovna konferencija, odr`ana vo 1946 godina. Pritoa od ppove}e aspekti se analiziraat pre~kite za ostvaruvawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Pirinska, Egejska i Vardarska, odnosno NR Makedonija. Taka, me|u pri~inite za neostvarenost na streme`ot za edinstvo i sloboda na makedonskiot narod od pirinskiot i egejskiot del na Makedonija, pokraj negovite propusti, kako posebno zna~ajni se izdvojuvaat i analiziraat osnovnite negativni faktori: propagandnite i oru`enite zavojuva~ki akcii na sosednite dr`avi kon Makedonija i {to e najzna~ajno, zad Makedonija i makedonskiot narod vo minatoto ne stoela nitu edna od golemite sili, {to ne e slu~aj so nejzinite sosedni balkanski dr`avi. Mo`ebi vo toj odnos izvesen ~ekor napred pravi Francija koja, kon krajot i neposredno po Prvata svetska vojna, gi iznesuva svoite pogledi za formirawe na makedonska dr`ava, locirana na prostorot me|u Bugarija, Grcija, Srbija i novosozdadenata dra`va Alabanija, so obrazlo`enie kako neophoden uslov za da zavladee mirot na ovie balkanski prostori, bidej}i na toj na~in, so sozdavaweto na makedonskata dr`ava, kako {to smeta Francija, bi se neutralizirale zavojuva~kite streme`i na sosednite balkanski dra`vi kon Makedonija. Pokraj ovoj dokument - predlog - re{enie za sozdavawe na makedonska dr`ava, vo periodot me|u dvete svetski vojni se iznesuva stojali{teto na francuskite pretstavnici deka novosozdadenoto Kralstvo na Srbite, Hrvatite i Slovencite (SHS) treba da se pro{iri i da stane ~etvoroimeno, odnosno i vardarskiot del na Makedonija da stane ramnopraven subjekt kako {to se Hrvatska i Slovenija vo odnos na Srbija.

Vo tretata glava od ovaa studija, vrz osnvoa na izvorna francuska dokumentacija, zna~ajno vnimanie se posvetuva na statusot na NR Makedonija vo jugoslovenskata federacija. Toa e periodot na Vtorata svetska vojna i po nejzinoto zavr{uvawe, a makedonskiot narod od vardarskiot del aktivno se vklu~i vo nea niz Narodnoosloboditelna vojna i zastanuvaj}i na stranata na antihitlerovskata koalicija. Niz sopstvena oru`ena borba toj uspea da ja izvojuva svojata nacionalna sloboda i da sozdade svoja dr`ava, a vrz dobrovolna osnova se opredeli i se vklu~i vo sostavot na novosozdadenata jugoslovenska federacija, kako nejzina ramnopravna edinica. Kolku realno be{e ramnopravna, se obiduvame vo ovoj trud, vrz osnvoa na francuski izvorni materijali, da go elaborirame toa od pove}e aspekti. Posebno zna~ewe vo analizite i ocenkite mu pridavame na pra{aweto za karakteristikite na novovospostaveniot sistem vo NR Makedonija i Jugoslavija po{iroko.

Gledano od politi~ki aspekt, glaven zbor vo formuliraweto na politikata za stopanskiot razvoj, a posebno vo tie ramki i na industrijalizacijaa na zemjata, ima{e Partijata KPJ-KPM i nejziniot partiski vrv - Politbiroto na KPJ.

Vo Makedonija kako i vo Jugoslavija e ostvaren prncipot na personalna unija na Partijata vo dr`avata odnosno toa se sogleduva{e vo identi~nata li~nost na prviot ~ovek vo Partijata (KPJ) so pretsedatelot na dr`avata. Toa se sogleduva i naglasuva i niz francuskata oficijalna izvorna dokumentacija, {to nao|a opse`na elaboracija vo ovoj trud.

Vo ovaa studija se sledi i naglasuva formalnaa ramnopravnost na Makedonija vo jugoslovenskata federacija, a realnosa e sosema poinakva. Imeno, niz kriti~ka analiza, se sledi semo}nata pozicija na centraliziranosta na najvisokiot partiskodr`aven vrv koj pretstavuva naredbodaven punkt vo site oblasti: i vo organite na vlasta i vo stopanstvoto i vo dr`avnata administracija i vo vojskata i vo policijata ili nakuso re~eno vo sevkupniot `ivot vo zemjata. Republi~kite dr`avnopartiski organi samo gi sproveduvaa odnosno gi izvr{uvaa direktivite od najvisokiot partiskodr`aven vrv na ~elo so Politbioto na CK na KPJ i Josip Broz Tito kako prv ~ovek vo dr`avata.

Vo trudov, dostatno kriti~ki e analizirano i se postavuva pra{aweto zo{to Makedonija nemala niz celiot period po Vtorata svetska vojna svoi pretstavnici vo Politbiroto na CK na KPJ. Ovaa problematika se sledi opse`no i kriti~ki niz francuskata oficijalna dokumentacija. Taka, za razlika od site drugi republiki vo jugoslovenskata fedracija koi imaat svoi pretstavnici vo Politbiroto (Slovenija ima najmnogu, odnosno trojca - Edvard Kardeq, Boris Kidri~ i Franc Lesko{ek), a Makedonija ne e zastapena so nitu eden pretstavnik. Nekoi go spomenuvaat prviot partiskodr`aven ~ovek na makedonskoto povoeno op{testvo - Lazar koli{evski, {to vo osnova ne e to~no. Toj bil povikuvan i u~estvuval vo rabotata na Politbiroto, no samo vo isklu~itelni slu~ai koga na dneven red bile pra{awa svrzani za Makedonija i negovata uloga se sostoela vo sproveduvawe na direktivite na najvisokiot partiski vrv - Politbiroto na makedonskoto podra~je.

Makedonija ne samo {to go zapo~na stopanskiot razvoj kako najnerazviena federalna edinica, tuku i dinamikata na nejziniot razvoj so Petgodi{niot plan ne se odviva{e vo sklad so predvidenata zacrtana politika. Golem delod investiciite za obajektite {to bea predvideni ne se ostvarija i del od niv bea prenaso~eni kon centralnite delovi na toga{na jugoslavija, a pred se' vo Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Slovenija. Ottuka i opravdanoto nezadovolstvo vo Makedonija i Brionskiot dogovor od 11952 godina, pri {to bea izdvoeni izvensi sredstva i se izgradija nekolku pozna~ajni objekti navedeni vo ovoj trud. Zatoa, i so pravo, francuskite oficijalni izvori, vo pogled na organizacionaa konstrukcija i metodot na rabota i upravuvawe vo dr`avata nea ja narekuvaat partiska dr`ava, bidej}i celokupnata vlast i vo dr`avnite organi i vo stopanstvoto, policijata, vojskata i sevkupniot `ivot na zemjata ja ima{e Partijata (KPJ) i nejziniot vrven i naredbodaven organ - Politbiroto, koj pretstavuva{e nerven centar, direktiven punkt i davatel na site naredbi kon republi~kite rakovodstva, a posebno kon makedonskoto koe slepo ili, kako {to se naglasuva vo francuskata dokumentacija, pravoverno gi izvr{uva. Spored niv, Makedonija i nejzinoto rakovodstvo na ~elo so Lazar Koli{evski pretstavuva{e pravoverno i najsilno upori{te na komunisti~kata ideologija {to ja kreira{e Josip Broz Tito.

Komunalniot sistem preku sozdavaweto na svoite edinici komunite, vo po~etokot poka`a i ponudi golemi kreativni mo`nosti vo oblasta na neposrednoto odlu~uvawe vo stopanstvoto i kulturno-prosvetnata emanacipacija, no ne mo`e{e da gi ukine negativnite pojavi na avtarhija i neednakvata pojdovna osnova vo razvojot na republikite.

Sistemot na trudbeni~koto ili rabotni~koto upravuvawe vo realniot prakti~en `ivot ne poka`a deka e imun na birokratijata, tuku naprotiv, u{te ov prvata faza vo razvojot na samoupravuvaweto i demokratskiot proces vo transformacijata na op{testvoto od centralisti~ko kon samoupravno, odnosno vo procesot na decentralizacijata, se razvivale i zreele mikrodiktaturite, po~nuvaj}i od republi~kite, okoliskite, pa se' do lokalno nivo vo komunite odnosno op{tinite. Na toj na~in, se gradea i sozdavaa lokalni oligarhii, {to gi sogleduvame na site nivoa vo partiskite dr`avnite, stopanskite itn. prvenci.

Od oblasta na stopanstvoto, zemjodelieto pretstavuva{e dominantna stopanska granka, bidej}i neposredno po osloboduvaweto preku 70% od naseleneito `ivee{e na selo i glaven izvor za egzistencija pretstavuva{e zemjodelskoto stopanstvo. Francuskata dokumentacija mo`ebi prestrogo i kriti~ki ja ocenuva sostojbata i razvojot na zemjodelieto stavaj}i go na nivo od XIX -ot vek i zaklu~uva deka, ako ne se prezemaat konkretni merki, a prirodnite klimatski i polo{i uslovi niv gi ovozmo`uvaat, toa za `al }e ostane i natamu primitivno. Tuka, kako posebni negativni fktori se izdvojuvaat: primenuvaweto na noviot zdru`en sistem, zadol`itelniot otkup kako prinudna merka, a posebno orientacijata na dr`avnite vlasti od 1949 godina kon sistemot na kolektivizacija, koj prakti~no ostavi katastrofalni posledici vo unazaduvaweto na zemjodelskoto stopanstvo, kako zna~ajna stopanska oblast vo makedonskoto stopanstvo.

Sekako na negatiavnite tendencii vo stopanskiot i celokupniot razvoj na Makedonija zna~aen odraz ima{e i Rezolucijata na Informbiroto od 1948 godina, koga Makedonija i Jugoslavija po{iroko do`iveaja celosna izolacija, a posebno ekonomsko-politi~ka blokada od Sovetskiot Sojuz i isto~noevropskite socijalisti~ki zemji. Toa be{e vreme na te{ki isku{enija i koga se rabote{e za opstanokot na naselenieto i dr`avata, potoa, dvete su{ni godini i drugi okolnosti ostavija katastrofalni posledici vo natamo{niot razvoj na zemjata.

Nao|aj}i se ov edna bezizlezna sostojba, pri edna celosna blokada od isto~nite zemji, makedonskoto, odnosno jugoslovenskoto rakovodstvo, be{e prinudeno da bara pomo{ i poddr{ka od zapadnite zemji, so koi dotoga{ nema{e vospostaveno re~isi nikakvi odnosi i vrski. Taka, spored francuski analizi i ocenki, SAD i drugite zapadni zemji ja koristat op{testveno-ekonomskata i politi~katasostojba vo Makedonija i Jugoslavija po{iroko i gledaat pogodna mo`nost da razrabotat seopfatna strategija, ~ija osnovna cel be{e preku davaweto na ekonomska pomo{{ i poddr{ka da ja privle~at Jugoslavija ne samo kon zapadniot kapitalisti~ki blok, tuku i da ja prinudat da pristapi kon formirawe na Balkanskiot pakt od fevruari 1953 godina. Ovie pra{awa na ekonomska pomo{ od Zapad i pristapuvaweto kon Balkanskiot pakt mo{ne detalno i kriti~ki se analizirani vo posebni podglavja vo ovoj trud (vidi vo tekstot prilog dokument za pogledite na amerikanskite eksperti za ekonomskata situacija vo Jugoslavija). Spored francuski procenki, vkupnata pomo{ na Jugoslavija od SAD i drugite zapadni zemji, {to ja potvrduvaat i oficijalni podatoci od Va{ington, izrazena vo vrednost na toga{ni amerikanski dolari iznesuva 3 milijardi i 408 milioni dolari za periodot od krajot na 1949 godina zaklu~no so 9 juni 1955 godina, od koja 64% otpa|a na SAD, 24% na Anglija i 12% na Francija. Vo ramkite na ovaa pomo{ i podr{ka od SAD i zapadnite zemji, pokraj sprovedenata ideja za formirawe na Balkanski pakt od fevruari 1953 godina, vo trudot dostato~no vnimanie se posvetuva i an amerikanskiot predlog-proekt od proletta 1949 godina za podelba na Albanija me|u Jugoslavija i Grcija, so osnovno obrazlo`enie i cel - da se istisne ruskoto vlijanie na Balkanot, bidej}i se smeta{e deka Albanija pretstavuva sovetska, voena i politi~ka baza i upori{te na komunizmot.

Posebna podglava vo trudot posvetuvame i na francuskiot elaborat - mala dtudija za Makedonija od 1952 godina. Vo nea se izneseni interesni francuski analizi i ocenki za Makedonija. Taka, vo ovoj elaborat, nezavisno od delbite na Makedonija od 1912/13 godina, na Makedonija se gleda kako na eadna celina ne smao od geografski, stopanski i kulturen pogled, tuku i od pove}e aspekti, naglasuvaj}i pritoa deka “se raboti za eden region sovr{eno razgrani~en od Kumanovo do Solun, od Rodopskite Planini do albanskata granica, po dolinite na rekite Vardar i Struma do Egejskoto More... Makedoncite visoko gi afirmira potekloto na nivniot jazik... vo 1900 godina, vo Prilep e pronajden pi{an dokument od 20 maj 1637 godina na ~ist makedonski jazik...”.< Archives diplomatique... Nantes. Fond, Etat General des fonds, Serie, Skopje, vol. 1. >

Vo studijava, zna~ajno vnimanie, niz francuska dioptrija, se posvetuva na obidite za obnovuvaweto na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (MPC), koja nezakonski bila ukinata vo 1767 godina, pri {to se istaknuva deka odlukata na srpskiot patrijarh Vikentie od april 1957 godina so koja se dozvoluva upotrebata na makedonskiot jazik vo bogoslu`baa i korespondencijata, upotrebata na pe~at so Republika Makeodnija, vo trite episkopii - Skopska, ohridska i Strumi~ko-Zletovska da se izbira makedonskoto sve{tenstvo i drugo, spored francuski ocenki, voedno “zna~i formalno priznavawe na Makedonskata pravoslavna crkva do 1945 godina, pa iako Srpskata pravoslavna crkva gi smeta{e ovie odluki kako svoj uspeh, de fakto ne mo`e{e da go spre~i makedonskiot pat kon avtokefalnosta. Religioznoto pra{awe za crkovnoto osamostojuvawe pretstavuva isklu~itelno zna~ajno pra{awe za istorijata na Makedonija...”.<>

[to se odnesuva do karakterot i odnosot na postojnite re`imi vo trite delovi na Makedonija - vardarskiot, odnosno NR Makedonija, pirinskiot vo Bugarija i egejskiot vo Grcija, vrz osnova na prodlabo~eni analizi na dokumentacijata od francuska proveniencija, oddelno za site delovi se posvetuva vnimanie vo posebni podglavja kade se prika`ani sostojbite so iznesuvawe na ocenkite za odnesuvawata na trite postojni re`imi. Vo trudov se pravi gradacija, vo polza na vardarskiot del odnosno NR Makedonija, koja i pokraj toa {to pretstavuva dr`ava no samo vo ramkite na jugoslovenskata federacija, kako nejzina ramnopravna federalna edinica, sepak vo nea slobodata na mislewe otsustvuva, a onie {to mislea poinaku bea proglasuvani za opozicioneri i protivnici na re`imot vo Jugoslavija i pove}eto od niv se ispra}ani vo logori za rabota pod te{ki uslovi, ili nakuso re~eno politi~kata policija O.Z.N.A. koja gi progonuva{e se poistovetuva so N.K.V.D. vo Sovetskiot Sojuz.<Isto tamu... Paris, Serie Z Europe, Sous serie, Yougoslavie, vol. 20. >

Za razlika od Vardarska odnosno NR Makedonija, koja izvojuva svoja nacionalna sloboda i sozdade svoja dr`ava, drugite dva dela od Makedonija - Pirinska i Egejska, po Vtorata svetska vojna prodol`ija da egzistiraat vo sostavot na Bugarija i Grcija, vo niv ostana i makedonskiot narod ugnetuvan, bez nikakvi nacionalni, kulturni, gra|anski prava i slobodi, be{e progonuvan, maltretiran pri sekoja projava na makedonsko nacionalno ~uvstvo i svest za svojata makedonska pripadnost.

Nezavisno od streme`ite i `elbite na makedonskiot narod za izvojuvawe na svoite nacionalni prava i zaedni~ko `iveewe vo edna obedineta Makedonija, treba da se sogledaat i zemat predvid spletot na me|unarodnite okolnosti kako zna~aen faktor. Poto~no, nastanite {to usledija po Rezolucijata na Informbiroto od juni 1948 godina ostavija silen pe~at i mo{ne engativno se odrazija ov ostvaruvaweto na streme`ite na makedonskiot narod za negovo obedinuvawe i konstituirawe vo edna samostojna makeodnska dr`ava. Taka, ako se prosledi dokumentacijata od francusko, jugoslovensko i drugo poteklo, }e se sogleda zna~itelnata promena na kurost na toga{noto jugoslovensko dr`avnopartisko rakovodstvo, pa duri vo oddelni vremenski intervali, kako na primer, pred i po potpi{uvaweto na Balkanskiot pakt od 28 fevruari 1953 godina i prisutno napu{tawe i celosno odbegnuvawe voop{to da se spomenuvaat Makedonija i prisustvoto na makedonski narod nadvor od NR Makedonija odnosno Jugoslavija, a kamo li da se zastapuva toga{noto makedonsko i jugoslovensko rakovodstvo za nivna za{tita i za obedinuvawe na Makedonija i makedonskiot narod vo edna dr`ava.

Gledano vo celina, bez ogled do koj stepen na realnost prodrele francuskite pretstavnici vo proniknuvaweto i otkrivaweto na vistinskite sostojbi za polo`bata i nacionalnite prava na makedonskiot narod vo sosednite zemji, sepak, neodminlivo e nivnoto sogleduvawe i ocenki za poletot na jasno izgradenoto makedonsko nacionalno ~uvstvo. Vrz osnova na francuskata dokumentacija, vo ovoj trud ne samo {to e naglasena posebnosta na Makedonija i makedonskiot narod vo trite negovi dela i vo oddelni periodi tuku i se oprevduva i podddr`uva borbata na makedonskiot narod za sozdavawe na svoja dr`avnost i samostojnost.

RÉSUMÉ

LA MACÉDOINE DANS LA POLITIQUE FRANçAISE DANS LES BALKANS (1944-1957)

Dans la présente oeuvre, on a essayé à étudier la position et l'attitude de la France envers la Macédoine et le peuple macédonien par l'intermédiaire de l'entrelacement de rapports et d'intérêts des pays balkaniques voisins et de leurs appétits conquérants et de leurs prétentions territoriales envers le territoire macédonien au passé et, malheureusement jusqu' à nos jours. En principe, la documentation officielle française suit d'une manière objective le droit et les aspirations du peuple macédonien pour créer son propre État, par la propre lutte de libération nationale dirigée aussi contre ses asservisseurs concrets et contre les propagandes étrangères et l'activité armée de ses voisins balkaniques qui suffoquaient les aspirations de libération nationale du peuple macédonien avec le seul but: de s'emparer de son territoire et du peuple, en niant de cette manière l'originalité nationale macédoniene.

Dans l'oeuvre, on suit l'influence et l'intérêt de la France pour la Macédoine et plus amplement pour les Balkans, au cours de diverses phases tandis que l'influence plus intense, plus accentuée soit présente vers la fin du dix-neuvième et au cours du vingtième siècle. Dans la présente étude, à l'aide de consciences françaises approfondies, on expose le role de la France dans la réalisation des droits nationaux des Macédoniens et la création de leur Etat, après, on élabore différents problèmes d'intérêt vital pour la Macédoine et le peuple macédonien. Ce qui est surtout important, c'est que la France a accepté la réalité et a traité la Macédoine et le peuple macédonien comme une unité. Dans la documentation, on traite toutes les trois parties da la Macédoine divisée mais cette unité est présente non seulement du point de vue géographique mais aussi national, économique et culturel.

A coté des aspirations du peuple macédonien pour sa libération nationale et la création de son propre Etat autonome, dans la documerntation officielle française, on suit minutieusement et on accentue la particularité nationale des Macédoniens depuit la moitié du XIXème siècle, en désignant la population en Macédoine comme nation particulière qui - d'après ses caractéristiques nationales, la langue - le macédonien, le territoire - la Macédoine, les traditions, les coutumes et autres indices qui caractérisent une nation particulière, séparée, diffère de ses voisins: "les Macédoniens ont décidé de différer de ses voisins et il est même absurde de prétendre - comme le font Sofia et Belgrade - que la Macédoine soit bulgare ou que la Macédoine soit serbe", tandis en ce qui concerne l'appartenance nationale, on accentue que "si vous demandez à un Macédonien ce qu'il en pense, il répondra toujours qu' il est Macédonien et qu'il souhaite la création d'une Macédoine indépendante, simplement parce qu'il y voit la solution et le mode de la libération de la tyrannie policière des autorités turques, serbes et bulgares et c'est pourquoi, cette solution est la meilleure pour mettre fin aux aspirations et aux antagonismes des Etats voisins envers la Macédoine..."[1]

La présente étude, consacrée à la Macédoine dans la politique française dans les Balkans dans la période sus-mentionnée est composée de quatre chapîtres dans lesquels sont élaborées plusieures questions de divers aspects, surtout la particularité nationale macédonienne et la création du propre Etat macédonien, la situation sociale-économique et politique du peuple macédonien dans les pays voisins, la situation des droits nationaux, culturels et autres droits civils et des libertés et le degré de leur application en Bulgarie, en Grèce, en Yougoslavie et en Albanie, les changements ethniques et l'émigration d'une partie de la population macédonienne comme conséquence de la situation socio-économique, de l'absence des droits nationaux, de la situation militaire-politique, des persésutions de la police et des représailles des autorités envers le peuple macédonien dans les pays balkaniques voisins.

Dans le deuxième chapître, on prête une attention spéciale à la Macédoine et au peuple macédonien des trois parties de la Macédoine, comme question discutée à la Conférence de la Paix à Paris en 1946. On y analyse de plusieurs aspects les obstacles pour la réalisation des droits nationaux des Macédoniens en Macédoine de Pirine, d'Egée et de Vardar, ou plus exactement la République Populaire de la Macédoine. Parmi les motifs de la réalisation manquée des aspirations pour l'unité et la liberté du peuple macédonien de la partie pirinienne et égéenne de la Macédoine, à coté de toutes ses omissions, comme très importants, on accentue et on analyse les facteurs négatifs principaux: les actions de propagande et les activités conquérantes armées des Etats voisins contre la Macédoine et ce qui est le plus important, à la différence de ses voisins balkaniques, au passé, pas une des Grandes Puissances n'appuyait la Macédoine et le peuple macédonien. Peut-être, d'un certain aspect, c'est la France qui fait un pas en avant, en exposant directement après la Première guerre mondiale ses visions relatives à la formation d'un Etat macédonien sur le territoire entre la Bulgarie, la Grèce, la Serbie et le nouveau-crée Etat albanais, avec la justification qu'il s'agit d'une condition indispensable pour établir la paix dans ces régions balkaniques - la France considère que par la création de l'Etat macédonien, on neutraliserait les aspirations conquérantes des pays balkaniques voisins envers la Macédoine. A coté du dit document, le projet de la décision pour créer un Etat macédonien, dans la période entre les deux guerres mondiales, on présente la position des représentants français que le Royaume des Serbes, des Croates et des Slovènes (SCS) nouveau-crée doit être élargi et d'englober aussi la partie vardarienne de la Macédoine comme sujet à droits égaux, comme le sont la Croatie et la Slovénie par rapport à la Serbie.

En base de la documentation française originale, dans le troisième chapître, on prête l'attention surtout à la position de la République Populaire de la Macédoine dans la fédération yougoslave. Il s'agit de la période de la Deuxième guerre mondiale et après la fin de celle-ci quand le peuple de la partie vardarienne s'y insère activement par sa Lutte de libération nationale, en prennant parti dans la coalition anti-hitlérienne. Par sa propre lutte armée, il réussit à acquérir sa liberté nationale et à créer son propre Etat et, en base de sa propre volonté, décide d'entrer dans la fédération yougoslave nouveau-née comme son unité à droits égaux. En base des sources françaises, dans la présente oeuvre, on essaie à étudier ce fait de plusieurs aspects. Dans les analyses et dans les évaluations, on prête une attention spéciale à la question des caractéristiques du système nouveau-établi en République Populaire de la Macédoine et plus généralement en Yougoslavie.

Du point de vue politique, le role principal dans la formulation de la politique du développement économique, et dans le cadre de celui-ci, surtout de l'industrialisation du pays, appartient au Parti - le Parti Communiste de la Yougoslavie (PCY)-le Parti Communiste de la Macédoine (PCM) et à sa direction - le Bureau politique (BP) du PCY.

En Macédoine comme en Yougoslavie est réalisé le principe d'union personnele du Parti dans l'Etat, c'est-à-dire que le premier personnage du Parti (PCY) est aussi président de l'Etat. Ce fait est évidencié et accentué aussi dans la documentation officielle originale française, et étudié minutieusement dans la présente oeuvre.

On y suit et on accentue l'égalité formelle des droits de la Macédoine dans la fédération yougoslave tandis que la réalité est complètement différente. A l'aide d'une analyse critique, on suit la position tout-puissante de la centralisation de la dirigeance suprême du Parti-de l'Etat qui représente l'organe qui commande dans tous les domaines: dans les organes du pouvoir, dans l'économie, dans l'administration d'Etat, dans l'armée et dans la police, en un mot, dans la vie du pays en général. Les organes de l'Etat-du Parti de la République ne font que réaliser ou plus exactement exécuter les directives de la dirigeance suprême du Parti-d'Etat avec le Bureau Politique du Comité central du PCY à la tête et avec Yosip Broz Tito comme premier homme dans l'Etat.

Dans la présente oeuvre, on analyse d'une manière assez critique et on pose la question pourquoi au cours de toute la période après la Deuxième guerre mondiale, la Macédoine n'a pas de représentants au BP du CC du PCY. Dans la documentation officielle française, on peut suivre ce problème, élaboré d'une manière détaillée et critique. Notamment, à la différence de toutes les autres républiques de la Fédération yougoslave qui ont ses propres représentants au BP (la Slovénie y dispose de bien trois: Edvard Kardelj, Boris Kidritch et Frants Leskochek), la Macédoine n'y est pas représentée. Quelques uns mentionnent le premier personnage du Parti-d'Etat de la société macédonienne d'après-guerre Lazar Kolichévski, ce que n'est pas vrai. Il est appelé et il participe au travail du BP exclusivement quand à l'ordre de jour se trouvent les questions relatives à la Macédoine et son role est d'exécuter les directives de la dirigeance suprême du Parti - du Bureau Politique sur le terrain macédonien.

La Macédoine non seulement initie son développement économique comme unité fédérale la moins développée mais la dynamique de son développement élaborée dans le Plan quinquenal aussi ne se déroule pas selon la politique prévue. Une grande partie des investissements prévus n'a pas été réalisée et une partie d'eux est déviée vers les parties centrales de la Yougoslavie d'alors, surtout en Bosnie-Herzégovine, la Croatie et la Slovénie. C'est pourquoi le mécontentement en Macédoine est justifié et après l'Accord de Brioni en 1952, on désigne certaines moyens et on construit certaines capacités importantes mentionnées dans l'oeuvre. C'est pourquoi, en ce qui concerne l'organisation et les méthodes du travail et de l'administration dans l'Etat, les sources officielles françaises ont raison de l'appeler l'Etat du Parti, parce que tout le pouvoir dans les organes de l'Etat et dans l'économie, la police, l'armée et la vie entière du pays appartient au Parti (PCY) et à son organe suprême et de commandement - le Bureau Politique, qui représente le centre nerveux, le point dirigeant qui émet toutes les dispositions pour les dirigeances dans les républiques, surtout à celle macédonienne qui les exécute aveuglement - ou, comme on accentue dans la documentation française, fidèlement. Selon celles-ci, la Macédoine et sa dirigeance avec Lazar Kolichévski à sa tête représentait le bastion fidel et le plus fort de l'idéologie communiste crée par Yosip Broz Tito.

Au début, par la création de ses unités - communes, le système communal démontre ses grandes possibilités créatives dans le domaine de la prise directe des décisions dans l'économie et dans l'émancipation culturelle-d'instruction mais il ne pouvait pas éliminer les phénomènes négatifs d'autarchie et du point du départ inégal du développement des républiques.

Dans la vie pratique quotidienne, le système de l'autogestion ouvrière n'a pas réussi à éviter la bureaucratie mais au contraire, au cours de la première phase du développement de l'autogestion et du procès démocratique de la transformation de la société centraliste en auto-gouvernative, c'est-à-dire au cours de la décentralisation déjà, se développent et mûrissent des microdictatures depuis celles dans les républiques, dans les arrondissements jusqu' au niveau local dans les communes. De cette manière naissent des oligarchies locales qu'on entrevoit à tous les niveaux, représentés par les premiers hommes du Parti, de l'Etat, de l'économie etc.

Dans le domaine de l'économie, l'agriculture représentait la branche économique dominante parce que immédiatement après la libération, plus de 70% de la population vivait à la campagne et l'agriculture était la source principale de son existence. Peut-être, la documentation française évalue trop sévèrement et trop critiquement l'état et le développement de l'agriculture en la plaçant au niveau du XIXème siècle et on conclut que - si on ne prend pas des mesures concrètes, l'agriculture malheureusement restera primitive malgré les conditions climatiques et pédologiques propices. Comme facteurs négatifs, on énumère surtout: l'application du nouveau système des coopératives, le rachat obligatoire comme mesure forcé et surtout l'orientation des autorités de l'Etat en 1949 vers le système de collectivisme qui en pratique provoqua des conséquences catastrophiques et le declin de l'agriculture, domaine économique importante en Macédoine.

De toute façon, la Résolution du Cominform en 1948 après laquelle la Macédoine et la Yougoslavie en général subissent l'isolation totale, surtout le blocus économique-politique de l'Union Soviétique et des pays socialistes de l'Europe d'Est, se reflète dans les tendances négatives du développement économique et général de la Macédoine. Il s'agit d'une période difficile, du risque pour l'existence de la population et de l'Etat; en plus, deux annés de sécheresse et autres circonstances laissent les conséquences catastrophiques pour le développement ultérieur du pays.

Se trouvant dans la situation sans issue, en présence du blocus complet des pays orientaux, la dirigeance macédonienne ou plus exactement celle yougoslave est forcée à chercher l'assistance et l'appui des pays occidentaux avec lesquels jusqu'alors n'ont presque pas établi des rapports et des relations. D'après les analyses et les évaluations françaises, les Etats-Unis de l'Amérique et autres pays occidentaux profitent de la situation économique-sociale et politique en Macédoine et en Yougoslavie en général et y entrervoient la possibilité propice pour élaborer une stratégie complète, le but fondamental de laquele est, par l'intermédiaire de l'assistance et de l'appui économiques, d'attirer la Yougoslavie non seulement vers le bloc capitaliste de l'Occident mais aussi de la forcer de s'engager dans la formation du Pacte balkanique du février 1953. Toutes ces questions relatives à l'aide économique de l'Occident et à l'adhésion au Pacte balkanique sont analysées en détails et de manière critique dans les chapîtres spéciaux de la présente oeuvre (v. le document avec des opinions des spécialistes américains concernant la situation économique en Yougoslavie). D'après les évaluations françaises, l'aide totale des Etats-Unis de l'Amérique et des autres pays occidentaux pour la Yougoslavie - confirmée par les données officielles de Washington - se monte à 3 milliards et 408 millions de dollars d'alors depuis la fin de 1949 jusqu'au 9 juin 1955, 64% provenant des Etats-Unis, 24% de l'Angleterre et 12% de la France. Dans le cadre de cette aide et de l'appui des Etats-Unis et des pays occidentaux, à coté de la réalisation de l'idée concernant la formation du Pacte balkanique du février 1953, dans l'oeuvre on prête l'attention considérable aussi au projet du printemps 1949 sur le partage de l'Albanie entre la Yougoslavie et la Grèce, avec l'argumentation et le but fondamentaux: de supplanter l'influence russe dans les Balkans parce qu'on considérait que l'Albanie représentait la base militaire et politique soviétique et le bastion du communisme.

Un chapître special de l'oeuvre est consacré aussi à une petite étude française relative à la Macédoine de 1952. On y expose les analyses et les évaluations françaises intéressantes concernantes la Macédoine. Ainsi, dans cette relation - sans égard aux partages de la Macédoine de 1912/1913 - on traite la Macédoine comme une seule unité, non seulement du point de vue géographique, économique et culturel mais aussi d'autres aspects, en accentuant que "il s'agit d'une région parfaitement délimitée de Koumanovo jusqu'à Salonique, des montagnes Rodopes jusqu'à la frontière albanaise, suivant les vallées des rivières Vardar et Strouma jusqu' à la mer d'Egée... Les Macédoniens sont hautement affirmés par l'origine de leur langue... en 1900, à Prilep, on a trouvé un document du 20 mai 1637, écrit en pure langue macédonienne..."[2].

Dans l'étude, du point de vue français, on prête l'attention aux efforts pour le rétablissement de l'autonomie de l'Eglise orthodoxe macédonienne (EOM), abolie illégitimement en 1767, en accentuant que la décision du patriarche serbe Vikentié du mois d'avril 1957, par laquelle on permet l'usage de langue macédonienne pour le service divin et la correspondance, l'usage du scéau avec le texte "la République de Macédoine", dans les trois épiscopies: de Skopjé, d'Ochride et de Stroumitsa-Zlétovo, l'élection de dignitaires ecclésiastiques macédoniens etc., selon l'opinion française en même temps "signifie la reconnaissance formelle de l'Eglise orthodoxe macédonienne depuis 1945 et bien que l'Eglise orthodoxe serbe considerât ces décisions comme son propre succès, elle n'a pas pu empêcher la marche macédonienne vers l'autonomie. La question religieuse de l'émancipation ecclésiastique représente une question extrêmement importante pour l'histoire de la Macédoine..."[3]. A coté de l'émancipation ecclésiastique-religieuse, une place importante dans la présente oeuvre est reservée à l'intérêt de la France en ce qui concerne l'instruction, la science et la culture en Macédoine. On y accentue le développement rapide dans ce domaine, mais on expose aussi les remarques critiques françaises, surtout dans le domaine de l'instruction universitaire avec des leçons en langue maternelle macédonienne "mais les problèmes sont sérieux en ce qui concerne la qualité de l'enseignement à l'Université de Skopjé, subordonné à l'autogéstion dirigée par le Parti (PCM - r.a.)... quand il s'agît de l'élection du personnel dirigeant parmi les enseignants. L'enseignant est considéré conforme s'il est membre du Parti..."[4], sans égard à ses qualités et aux autres capacités.

En ce qui concerne le caractère et l'attitude des régimes dans les trois parties de la Macédoine: vardarienne - c'est-à-dire la République Populaire de la Macédoine -, pirinienne en Bulgarie et égéenne en Grèce, en base d'analyses approfondies de la documentation de provenance française, on prête attention à chacune d'elles dans un chapître à part, dans lequel on peint la situation et on valorise l'attitude des trois régimes d'alors. Dans l'oeuvre, on accentue la partie vardarienne, la République Populaire de la Macédoine, où - bien qu'elle soit un Etat, mais dans le cadre de la fédération yougoslave, comme son unité fédéerale à droits égaux, il n'y a pas de liberté de pensée et ceux qui pensent d'une autre manière sont proclamés opposants du régime en Yougoslavie et la plupart d'eux est envoyée dans les camps de travail forcé; on peut dire que la police politique, OZNA, qui les persécutait, peut être identifiée avec NKVD en Union Soviétique.[5]

A la différence de la Macédoine de Vardar, ou de la République Populaire de la Macédoine qui a reussi à gagner sa liberté nationale et à créer son propre Etat, après la Deuxiéme guerre mondiale, autres deux parties de la Macédoine, de Pirine et d'Egee continuent à exister dans le cadre de la Bulgarie et de la Grèce et le peuple macédonien dans ces deux pays reste opprimé, sans droits et libertés nationaux, culturels, civiles, il est persécuté, maltraité après chaque manifestation du sentiment national macédonien et de la conscience de son appartenance nationale.

Sans égard aux aspirations et aux désirs du peuple macédonien pour conquérir ses droits nationaux et la vie commune dans une Macédoine unifiée, il faut être conscient et il faut prendre en considération les circonstances internationales comme facteur important. Plus exactement, les événements après la Résolution du Kominform du juin 1948 ont laissé une profonde empreinte et le reflet très négatif dans la réalisation des aspirations du peuple macédonien pour son union et sa constitution en un Etat macédonien autonome. Ainsi, si on étudie la documentation de provenance française, yougoslave et autre, on peut apercevoir le changement important de l'attitude de la dirigeance yougoslave d'Etat-du Parti d'alors, même au cours de diverses periodes; p.ex. avant et après la signature du Pacte balkanique le 28 fevrier 1953, on peut constater non seulement l'omission complète et la mention même de la Macédoine et l'existence du peuple macédonien hors de la République Populaire de la Macédoine ou de la Yougoslavie mais surtout l'absence de l'engagement de la dirigeance macédonienne et yougoslave d'alors dans la protection de celui-ci et dans les tendances de l'unification de la Macédoine et du peuple macédonien en un seul Etat.

Du point de vue global, sans égard au degré de l'approfondissement et de la connaissance de la situation rélle et des droits nationaux du peuple macédonien dans les pays voisins par les représentants français, leurs opinions et leurs évaluations relatives à l'existence très prononcée du sentiment national macédonien s'imposent. En base de la documentation française, dans la présente oeuvre, non seulement on accentue la particularité de la Macédoine et du peuple macédonien dans les trois parties et au cours de diverses périodes mais on justifie et on appuie la lutte du peuple macédonien pour la création de son propre Etat et de son autonomie.

=================================================

Traduit du macédonien par Alenka Lapé

SUMMARY

This paper makes an effort to elaborate the position and relations of France towards Macedonia and the Macedonian people through the intertwining of relations and interests of the neighbouring Balkan states and their militant appetites and territorial aspirations towards the Macedonian territory in the past, which unfortunately lasts till present times. Official French documentation follows basically objectively the right and aspiration of the Macedonian people to create their own state, through their own national liberation strife, directed also against concrete conquerors and against foreign propaganda and the military activities of its Balkan neighbours who choked the national liberation efforts of the Macedonian people with a single goal - to take over their territory and people, denying by this their national Macedonian originality.

In this paper, the influence and interest are followed of France in regard to Macedonia and the wider Balkans, hereby setting apart several phases. A more intensive influence and a more stressed interest are present towards the end of the XIXth and during the XXth century. Views have been expressed in this study through the French findings on the French position regarding the implementation of the national rights of the Macedonians and on the creation of their state. Furthermore, various essential issues of vital interest to Macedonia and to the Macedonian people have been processed. Among these especially significant is the fact that France had accepted the reality both of Macedonia and of the Macedonian people, looking at them as one whole. Through the documentation, covered and represented are all three parts of divided Macedonia; its entirety is treated not only geographically, but also in regard to its national, economic and educational-cultural aspects.

Besides the aspiration of the Macedonian people for their own national liberation and creation of their independent state, the official French documentation follows in detail and stresses the Macedonian particularity ever since mid XIXth century. The population in Macedonia is marked as a separate people, essentially different according to its national characteristics, Macedonian language, Macedonian territory, traditions, habits and similar features characteristic for a separate nation, different from its neighbours. "The Macedonians decided to be different from their neighbours and it is even absurd to state that Macedonia is Bulgarian or that Macedonia is Serbian, as it is stated in Sofia and Belgrade". In regard to national belonging, it is stressed that "if you ask a Macedonian about this matter, he always responds that he is a Macedonian and that he supports the creation of an independent Macedonia, simply because in this he sees a solution and a manner to become free of the police tyranny of the Turkish, Serbian and Bulgarian authorities; therefore, this solution is most favourable for placing an end to the aspirations and opposition by neighbouring countries towards Macedonia ...". <Lazar Lazarov, VMRO niz francuskata dokumentacija, Skopje, ZUMPRES, 1997>

This study about Macedonia in French policy on the Balkans during the designated period consists of four chapters, handling concretely several issues from various aspects, among which primarily the Macedonian national particularity and the creation of a separate Macedonian state; the social-economic and political situation of the Macedonian people in neighbouring states; the situation of the nationalities, cultural and other civil rights and freedoms and their implementation in Bulgaria, Greece, Yugoslavia and Albania; ethnic changes and emigration of a part of the Macedonian people that was the result of the social-economic situation, national deprivation of rights, military and political situation, police persecutions and repression performed by the authorities over the Macedonian people in the neighbouring Balkan countries.

The second chapter devotes significant attention to Macedonia and the Macedonian people from its three parts. This issue was present at the Paris Peace Conference held in 1946. With that, the obstacles for achieving the national rights of Macedonians in the Pyrenean, Aegean and Vardar parts, respectively in the People's Republic of Macedonia are analysed from several aspects. Among the reasons for the unfulfilled aspirations for unity and freedom of the Macedonian people from the Pyrenean and Aegean parts of Macedonia, besides their own omissions, the propaganda actions and armed military actions by neighbouring states towards Macedonia are set apart and analysed as especially important basic negative factors. What is most important in the past is that none of the great powers stood behind Macedonia and the Macedonian people, which is not the case with her neighbouring Balkan states. Maybe in this regard a certain step forward is made by France which towards the end of World War I and directly thereafter presents her views on forming a Macedonian state, located on the territory between Bulgaria, Greece, Serbia and the newly created state of Albania, with the explanation that this is a necessary condition in order to have peace in these Balkan areas, because in creating a Macedonian state, as France thinks, the conquering aims of the neighbouring Balkan states towards Macedonia would be neutralised. Besides this draft-proposal document for creating a Macedonian state, in the period between the two world wars, the standpoint of the French representatives is presented that the newly created Kingdom of Serbs, Croats and Slovenians (SHS) has to be enlarged to become a four-name, i.e. the Vardar part of Macedonia as well is to become an equal subject, just like Croatia and Slovenia with respect to Serbia.

In the third chapter of this study, based upon authentic French documents, significant attention is devoted to the status of the People's Republic of Macedonia in the Yugoslav Federation. This is the period of World War II and directly thereafter, when the Macedonian people from the Vardar part actively took part through the People's Liberation War, standing on the side of the anti-Hitler coalition. Through their own military struggle they succeeded to gain national freedom and to create their own state. They decided of their own will to join the newly created Yugoslav Federation as one of its equal units. In this paper we are making an effort to elaborate from several aspects to what extent it was indeed equal, based upon authentic French materials. In the analyses and evaluations we give special significance to the issue of the characteristics of the newly created system in the People's Republic of Macedonia and in wider Yugoslavia.

From the political aspect, the ruling word in formulating political and economic development, and especially in this framework the industrialisation of the country, was that of the Party, the CPY-CPM (Communist Party of Yugoslavia - Communist Party of Macedonia) and its top leadership - the CPY Politburo.

In Macedonia as well as in Yugoslavia a principle of personal union of the Party with the state was achieved, i.e. this is evident through the identical person as first man of the Party (CPY) and president of the state. This is anticipated and stressed in the French official documentation, with an extensive elaboration in this paper.

This study follows and emphasises the formal equality of Macedonia in the Yugoslav Federation, while in reality it is utterly different. Namely, the all-powerful position of the centralisation in the highest party-state top is followed through a critical analysis. This position represents a commanding post in all areas: to the organs of the authorities, as well as to the economy and state administration, the army, police - or in brief, to the overall life in the country. The republic state-party organs only implement and carry out instructions given by the highest party-state authorities, lead by the Politburo of the Central Committee (CC) of the CPY and by Josip Broz Tito, the top man in the state.

This paper gives a sufficient critical analysis and raises the question why Macedonia did not have her representatives in the Politburo of the CC of CPY throughout the entire period after the Second World War. This issue is covered thoroughly and critically through the French official documentation. Thus, in contrary to all other republics in the Yugoslav federation that have their own representatives in the Politburo (Slovenia has the largest number, i.e. three - Edvard Kardelj, Boris Kidric and Franc Leskosek), Macedonia is not represented by even a single representative. Some mention the first party-state man of the Macedonian post-war society - Lazar Kolisevski, which basically is not correct. He was called upon and took part in the work of the Politburo, but only in exceptional cases when the issues connected to Macedonia were on the agenda and his role was in carrying out instructions of the highest party organ - the Politburo, on the territory of Macedonia.

Macedonia not only started her economic development as the most under-developed federal unit, but also the dynamics of her development with the Five Year Plan was not in accordance to the foreseen planned policy. A large part of the investments in constructions that were intended for Macedonia did not materialise and part of them were redirected to the central parts of former Yugoslavia, primarily to Bosnia and Herzegovina, Croatia and Slovenia. This is the reason for a justified dissatisfaction in Macedonia and for the Brioni Agreement from 1952, when a certain amount of funds were set aside and several more significant constructions were built, which are mentioned in this paper. For this reason, in regards to the organisational construction and method of work and management of the state, French official sources call her a party state. This is because the entire administration both in the state organs as well as in the economy, police, army and the entire life of the country was in the hands of the Party (CPY) and her top authoritative organ - the Politburo. This Politburo represented the central nerve, a directive point and provider of orders to the republic leaderships, and especially to the Macedonian leadership, which executed them blindly, or as it is stressed in the French documentation - with religious faith. According to them, Macedonia and her leadership headed by Lazar Kolisevski represented the most faithful and strongest bastion of the communist ideology that was being created by Josip Broz Tito.

The municipal system, through the establishment of its units - municipalities, showed and offered great creative opportunities at the beginning in the field of direct decision making in the economy and the cultural-educational emancipation. However, it could not cancel the negative occurrences of autarchy and the unequal starting point in the development of the republics.

The system of labour or worker management did not prove immune to bureaucracy in the real practical life. On the contrary, even during the first phase of development of self-management and of the democratic process of transformation of the society from a centralist to a self-managed one, i.e. in the process of decentralisation, micro-dictatorships were developing and maturing, starting with those at the republic and regional level, and all the way to the local level in the communes, respectively municipalities. In this way, local oligarchies were being created and built, which we could see at all levels of party, state, economic and other leaders.

In the field of economy, agriculture represented the dominant economic branch because directly after the liberation over 70% of the population lived in villages and their main source of sustenance was agriculture. The French documentation is maybe too strict and criticising in the evaluation of the agricultural situation and development, placing it on a 19th century level. It concludes that if concrete steps are not taken, while natural climate and soil conditions enable this, agriculture would unfortunately remain primitive. Here, the following are singled out as especially negative factors: the application of the new co-operatives system, the obligatory buy-off as a forced measure, and especially the orientation of the state authorities since 1949 towards the collectivisation system, which practically left disastrous consequences in the relapse of the agriculture, a significant branch of the Macedonian economy.

Of course, the Resolution of the Informbureau in 1948 had a significant negative reflection upon the economic and overall development of Macedonia, when Macedonia and Yugoslavia as a whole were exposed to a full isolation, and especially to the economic-political blockade by the Soviet Union and the East European socialist countries. That was the time of hard temptations when it was a matter of survival of the population and the state. Furthermore, there was a draught for two consecutive years and other circumstances that had disastrous consequences upon the further development of the country.

Being in a hopeless situation, in a full blockade by the Eastern countries, the Macedonian, respectively Yugoslav leadership was forced to ask for help and support from the western countries, with whom it did not establish almost any relations and links until then. So, according to the French analyses and evaluation, the USA and other Western countries used the social-economic and political situation in Macedonia and Yugoslavia as a whole. They saw a suitable possibility to elaborate a thorough strategy, by means of providing economic aid and support, basically aimed to attract Yugoslavia not only to the Western capitalist block, but also to force it to join in the establishment of the Balkan Pact of February 1953. These issues of Western economic aid and joining a Balkan Pact are analysed critically and quite in detail in separate chapters of this paper (see in the text the enclosed document on the views of the American experts on the economic situation in Yugoslavia). According to French evaluations, the total aid to Yugoslavia from the USA and other Western countries (also confirmed by official data in Washington), for the period from the end of 1949 and ending with 9 June 1955, amounts to 3 billion and 408 million dollars, expressed in US dollars of that time. Out of these, 64% is from the USA, 12% from Great Britain and 12% from France. Within the framework of this aid and support from the USA and the Western countries, besides the implemented idea to establish the Balkan Pact in February 1953, sufficient attention is given in the paper to the American draft-project from the spring of 1949 regarding the division of Albania between Yugoslavia and Greece. The fundamental explanation and aim of this division is to remove the Russian influence in the Balkans, because it was thought that Albania represents a Soviet military and political base and a stronghold of communism.

A special sub-chapter of the paper is devoted to the French study - a small study on Macedonia in 1952. In it interesting French analyses and evaluations of Macedonia are presented. Thus, regardless of the divisions of Macedonia in 1912/1913, this study views Macedonia as one entity not only in geographical, economical and cultural respect, but also in regard to other aspects. It stresses hereby that "this concerns a region that is completely differentiated, from Kumanovo to Thessaloniki, from the Rhodope Mountains to the Albanian border, along the valleys of the rivers Vardar and Struma to the Aegean Sea ... The Macedonians have highly affirmed the origin of their language ... In 1900, a written document was found in Prilep, dated 20 May 1637, in pure Macedonian language ...".<Archives diplomatique... Nantes. Fond, Etat General des fonds, serie, Skopje, vol. 1.>

Through the French dioptre, the study devotes significant attention to the efforts to renew the autocephaly of the Macedonian Orthodox Church (MOC) that was abolished illegally in 1767. Hereby it is stressed that the decision by the Serbian patriarch Vicentie in April 1957, permitting the use of the Macedonian language for service and correspondence, the use of a seal with Republic of Macedonia in the three Skopje episcopates - Skopje, Ohrid and Strumica-Zletovo - to choose Macedonian clergy, etc., which according to the French opinion also "means recognition of the Macedonian Orthodox Church in 1945, could not de facto prevent the Macedonian road to autocephaly, even though the Serbian Orthodox Church considered these decisions as their success. The religious question concerning the becoming independent of the church is an exceptionally important issue for the history of Macedonia ... ".<Ibidem,... Nantes... vol. 1.> Besides the becoming independent of the church-religion, an important place in the study is devoted also to the French interest in education, science and culture in Macedonia, whereby the accent is placed on the significantly fast development in this area. Also, critical French comments have been provided, especially in the area of higher education where the teaching is in the Macedonian mother tongue. "But the problems are serious, especially in relation to the quality of teaching at the Skopje University, which is subjected to the self-management, management by the Party (KPM - N.B.) ... In the selection of managing staff from among the teachers, a teacher is considered suitable if he belongs to the Party ...",<Ibidem,.. Nantes... vol. 3.> while the quality and other capabilities of the teacher were not considered.

Concerning the character and relation of the existing regime in the three parts of Macedonia (the Vardar part, respectively People's Republic of Macedonia, the Pyrenean part in Bulgaria and the Aegean part in Greece), and based on the deep analyses of documentation with French provenience, attention is devoted separately for all parts in special chapters. Here the situation has been shown by presenting assessments about the behaviour of the three existing regimes. The study presents a gradation in favour of the Vardar part, respectively PR Macedonia, but notwithstanding its being a state - but only in the Yugoslav federation as its equal federal unit, there is still an absence of freedom of opinion. Those who thought otherwise were pronounced to be oppositionists and opposers of the regime in Yugoslavia, and most of them were sent to labour camps under difficult conditions, or in short, the political police O.Z.N.A. is made equivalent to N.K.V.D. in the Soviet Union.<Ibidem,.. Paris, Serie Z, Europe, Sous-serie, Yougoslavie, vol. 20.>

In contrast to the Vardar part, or PR Macedonia, which won its national freedom and created its own state, the other two parts of Macedonia - Pyrenean and Aegean - continued to exist as parts of Bulgaria and Greece. The Macedonian people in them were oppressed, without any national, cultural and civil rights and freedoms. They were persecuted and mistreated whenever they showed any Macedonian national feeling and awareness about their Macedonian belonging.

Regardless of the aspirations and desires of the Macedonian people to attain their national rights and live together in one united Macedonia, one should also recognise and consider the make-up of international circumstances as a significant factor. More precisely, the events that followed after the Informbureau Resolution in June 1948 left a silent mark and reflected very negatively upon the realisation of the aspirations of the Macedonian people for their unification and establishment of an independent Macedonian state. Thus, if one goes through the documentation with French, Yugoslav and other origin, a significant change can be concluded in the orientation of the past Yugoslav state and party leadership, and even in specific time intervals. For example, just before the signing of the Balkan Pact on 28 February 1953, there is an abandoning and even total non-mentioning of Macedonia and the presence of the Macedonian people outside of the PR Macedonia, respectively Yugoslavia, let alone engagement by that Macedonian and Yugoslav leadership for the protection and unification of Macedonia and the Macedonian people in one state.

Seen as a whole, and regardless which level of penetration into the reality was achieved by the French representatives in the disclosing and understanding of the true situation concerning the position and national rights of the Macedonian people in neighbouring countries, still their conclusion and assessments are unavoidable about the enthusiasm of the clearly developed Macedonian national feeling. Based on the French documentation, this study not only stresses the separateness of Macedonia and the Macedonian people in its three parts and in specific periods, but it also justifies and supports the strife of the Macedonian people for the establishment of their own statehood and independence.

P R I L O Z I
PREGLED NA KORISTENI IZVORI I LITERATURA

1. Neobjaveni arhivski izvori

a) Diplomatski arhiv na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti Pariz, serii i podserii, volumeni:

Serija Podserija Volumen

Z Jugoslavija 4, 20, 21, 22, 25, 28, 29, 31, 32, 33, 36, 37, 38, 40, 68, 103, (Makedonija) 113, 126, 132, 133, 141, 142, 167, 195/6

Z Evropa Bugarija 32, 36, 44, 58, 62, 87

Z Evropa Grcija 28, 53, 67, 133, 134

Z Evropa Turcija 29

Dru{tvo na Generalen 463/4

narodite sekretarijat

536

Specijalna komisija Balkan 201, 202, 203

na ON za Balkanot

b) Diplomatski arhiv na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti - Nant

Fond Serija Volumen

Etat General des fonds Monastir (Bitola 1-14

Skopje 1, 2, 3, 4, 8,9, 12, 16

Solun B 24, 27

Roma (Rim) A 547

Konstantinopol E 154, 326

(Istanbul)

Belgrad A 195

Atina B 27, 50

Grcija E 3, 326

v) Voeno-istoriski arhiv na kopnenata armija na Francija

Signaturi: 7 N 3190

7N 2746

7N 3188

7N 3196

g) Arhiv na Makedonija - Skopje

Fond, Grcija

Fond, Glaven odbor na Narodniot front na Makedonija

d) Arhiv na Jugoslavija - Belgrad

Fond: Ministerstvo za zemjodelie fascikli: 97-309

|) Arhiv na CK na SKJ - Belgrad

Fond: Plenumski materijal

Signaturi: CK SKJ - III/32, II/10, XI-2/1-12

e) Dr`aven arhiv na Sekretarijatot za nadvore{ni raboti na jugoslavija - Belgrad (DASIP)

Dokumentacija o bugarskim stavovima prema jugoslaviji, fond – 98

2. Objaveni izvori

- Direkcija za francuska dokumentacija –

- Zbornik na dokumenti od Pariskata mirovna konferencija, odr`ana od 29. 07-15. 10. 1946 godina vo Pariz, volumen I-VII.

- ASNOM. Zbornik na dokumenti 1944-1946. Skopje, 1964.

- Od priznavawe do negirawe. Bugarski stavovi za makedonskoto pra{awe. Govori, dokumenti, statii, “Kultura”, Skopje, 1970.

Priredila: Vanga ^a{ule.

- Republi~ki zavod za statistika - Skopje, Popis na naselenie i doma}instva po Vtorata svetska vojna (objaveni vo pove}e knigi)

- Prviot petgodi{en plan za razvoj na narodnoto stopanstvo na FNR Jugoslavija i na narodnite republiki.

- Prv kongres na KPM. Izve{tai i rezolucii. “Kultura”, Skopje, 1949.

- AVNOJ i Revolucija - Tematska zbirka dokumenata 1941-1945. Narodna kwiga, Beograd, 1983. Prireduva~i: Slobodan Ne{ovi} - Branko

Petranovi}.

- Izvori za istoriju SKJ. Sednica Centralnog komiteta KPJ 1948-1952. Priredili: Branko Petranovic, Ranko Koncar, Radovan Radonjic. Komunist, Beograd, 1985.

- Trudbeni~ko upravuvawe... Osnoven zakon za upravuvawe so dr`avnite stopanski pretprijatija i vi{ite stopanski zdru`enija od strana na abotnite kolektivi. Komunist, g. IV/4-5, 1950.

- Opsti zakon o narodnim odborima 1952 - Sesti kongres KPJ (SKJ), Zbirka dokumenata 1918-1984. .

- Statisticki godisnjak FNRJ, Beograd, 1954.

Periodika, vesnici i spisanija

- Nova Makedonija - Skopje

- Politika - Belgrad

- Rabotni~esko delo - Sofija

- Oto~estven front - Sofija

- Rizospastis - Grcija

Literatura

- Vladimir Dedier, Jugoslavija od Versaqa do Pariza. Beograd, 1947.

- Edvard Kardeq, Se}avawa. Misla, Skopje, 1980.

- Nikola Uzunov, Industrijalizacija Makedonije... doktorska disertacija vo rakopis, odbraneta na Belgradskiot univerzitet.

- Slobodan Ne{ovi}, Jugoslovensko-bugarski odnosi vo neodamne{noto minato. Skopje, 1973.

- Lazar Lazarov, Op{testveno-ekonomskiot razvoj na NR Makedonija, Skopje, INI, 1988.

- Istiot, Golemite sili i obedinuvawa na Makedonija i Makedoncite kon krajot i po Vtorata svetska vojna. Glasnik na INI, Skopje, 1996/1.

- Istiot, VMRO niz francuskata dokumentacija. ZUM-PRES, Skopje, 1997.

- Obedinuvawe na Makedonija i tretmanot na Makedoncite vo sosednite zemji niz izve{taite na francuskite diplomatski pretstavnici 1945-1955. MANU, Skopje, 1995, Zbornik na trudovi “ASNOM - 50 godini makedonska dr`ava 1944-1994” i drugi.

KRATENKI

NOV Narodnoosloboditelna vojna

ASNOM Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija

KPJ Komunisti~ka partija na Jugoslavija

NOMSM Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija

AF@ Antifa{isti~ki front na `enite

ARPJ Arhiv radni~kog pokreta Jugoslavije (denes Arhiv na CJ na SKJ)

Arhiv CK SKJ Arhiv na Centralniot Komitet na Sojuzot na komunistite na Jugoslavija (Belgrad)

AM Arhiv na Makedonija

NRM Narodna Republika Makedonija

SRM Socijalisti~ka Republika Makedonija

KPM Komunisti~ka partija na Makedonija

NOF Narodnoosloboditelen front

NF Naroden front

NOFM Narodnoosloboditelen front na MAkedonija

NFJ Naroden front na Jugoslavija

NFM Naroden front na Makedonija

AVNOJ Antifa{isti~ko ve}e na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija

DFJ Demokratska Federativna Jugoslavija

DFM Demokratska Federativna Makedonija

FNRJ Federativna Narodna Republika Jugoslavija

MANAPO Makedonski naroden pokret (dvi`ewe)

Go na ENOF Glaven odbor na Edinstveniot Narodnoosloboditelen front

PK na SKOJ Pokarainski komitet Saveza komunisti~ke omladine Jugoslavije

NOB Narodnoosloboditelna borba

NOO Narodnoosloboditeni odbori

NO Naroden odbor

CO Centralen odbor

ESRNJ Edinstveni Sindikati na rabotniot narod na Jugoslavija

UNRRA United Nation Relief and Rehabilitation Administration

(Administracija za pomo{ i obnova na Obedinetite nacii)

PNSJ Privremena narodna skup{tina na Jugoslavija

br. na f-ki broj na fabriki

KS konski sili

Nar. mladina Narodna mladina

B i H Bosna i Hercegovina

Sl. v. (sl. l.) Slu`ben vesnik (Slu`ben list)

Kosmet Kosovo i Metohija (den. SAP Kosovo)

ESRNM Edinstveni Sindikati na rabotniot narod na Makedonija

ISI Institut za savremenu istoriju (Beograd)

Sp. spisanie

Kw. kwiga

JAZU Jugoslovenska akademija znanosti i umetnosti (Zagreb)

INI Institut za nacionalna istorija (Skopje)

cit. d. citirano delo

s.a. bez godina na izdavawe

g. godina

s. strana

~l. ~len

dok. br. dokument broj

sign. signatura

n.b. na{a bele{ka

sten. bel. stenografska bele{ka

kut. kutija

fas. fascikla

OK Okoliski komitet

Ob. kom. Oblasni komitet

MO Mesna organizacija

MK mesten komitet

DMDM Dokumenti za mladinskoto dvi`ewe na Makedonija

USAOJ Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije

JSRNJ Jedinstveni savez radnog naroda Jugoslavije

PTT-sekcija Po{tensko telefonska-telegrafska sekcija

CO na ESJ Centralen odbor na Edinstvenite sindikati na Jugoslavija

GNOO Glaven Narodnoosloboditelen odbor

AJ Arhiv Jugoslavije (Beograd)

IO Izvr{en odbor

GO Glaven odbor

ENOF Edinstven Narodnoosloboditelen odbor

SSJ Sojuz na sindikatite na Jugoslavija

PK Pokrainski komitet