D-r Lazar Lazarov

Nasloveniot tekst zafa}a i obrabotuva eden mnogu va`en period od najnovata makedonska povoena istorija otslikan vo francuskata diplomatija vo ozna~eniot period koga, Makedonskiot narod po dolgovekovnite osloboditelni borbi i storenite nepravdi od raznite sosedni zavojuva~i porobitelstvuvani od golemite sili, vo tekot na Vtorata svetska antifa{isti~ka vojna so sopstveni sili kako, vo eden del od Makedonija, gi ostvari svoite vekovni osloboditelni nacionalni dr`avni streme`i. Dobienite istra`uva~ki rezultati se fundirani vrz novopronajdena francuska izvorna dokumentacija koja za prv pat se voveduva vo nau~en priod. Studijata koncepciski e struktuirana vo ~etiri glavni glavi razlo`eni vo soodvetni naslovi i podnaslovi koi ovozmo`uvaat polesno da se sogledaat i sledat brojnite tretirani pra{awa.

Trudot vo po~etokot e prosleden so kratok funkcionalen predgovor vo koj avtorot obrazlo`eno gi objasnuva svoite motivi da se zafati so obrabotuvawe od pove}e pobudi me|u koi da gi pobijat nenau~nite negirawa na postoeweto na makedonskiot narod i nacija kako zakonomerna istoriska kategorija, i dava presek na objektivnite sogledbi na Francija za posebnosta na makedonskiot narod i nacija so site pretpoznatlivi belezi na nacionalniot i dr`avnopravniot makedonski entitet.

Prvata glava e posvetena na razgleduvawetona odnosot na Francija kon makedonskata nacionalna posebnost i borbite na makedonskiot narod za svoe nacionalno i socijalno osloboduvawe i dr`avno osamostojuvawe, koe, zaradi brojnite zavojuva~i i izostavenata podr{ka na golemite sili, se ostvaruvala vo te{ki vnatre{ni i me|unarodni uslovi koi ne samo {to go ko~ele negovoto osloboduvawe tuku predizvikale brojni denacionalizatorski represii i etni~ki proteruvawa na Makedoncite od rodnite ogni{ta. Site tie istoriski procesi francuskata diplomatija gi sledela i zavzemala svoi stavovi vo funkcija na nejzinata balkanska politika. Iako va`ela za pokrovitel na Kralska Jugoslavija taa sepak objektivno gi precenuvala me{awata na nadvore{nite faktori vo makedonskoto pra{awe i ja priznavala sposebnosta na makedonskiot narod i negovoto samoopredeluva~ko pravo za sopstvena dr`ava na Balkanot.

Vo narednata glava vtora se prika`ani naporite na makedonskiot narod vo podelenite delovi za nivnoto obedinuvawe i pre~kite na negativnite faktori {to go onevozmo`uvale takvoto dr`avno obedinuvawe koe, bez podr{ka na golemite sili, po vojnata bilo neostvarlivo. Francija vo funkcija za za~uvuvawe na krefkiot mir i negovoto odr`uvawe na Balkanot kako uslov za svetskiot mir za eliminirawe na idnite voeni `ari{ta koi se pretvorale vo svetski me|u prvite se zalagala za demokratsko razre{uvawe na makedonskoto pra{awe so sozdavawe na makedonska dr`ava kako pretpostavka za vireewe na mirot na Balkanot.

Vo tretata i ~etvrtata glava koja ja so~inuva srcevinata na sodr`inata na trudot se razgleduva polo`bata na Makedonija po Vtorata svetska vojna. Odrazena vo francuskata dokumentacija. Najprvo se prika`ani tekovinite od osloboditelnata borba na Makedoncite od site podeleni delovi za dr`avnoto obedinuvawe, a potoa kako se odvivalo nivnoto materijalizirawe. Istoto se odvivalo ne spored vetuvawata na sojuznicite tuku spored nivnite voeno strate{ki interesi za vlijanie i prisustvo na Balkanot. Centralno mesto i e dadeno na materijaliziranata makedonska Republika Makedonija vo ramkite na Federalna Jugoslavija. Francuskata diplomatija sestrano go pratela i ocenuvala celokupniot op{testveno-politi~ki, nacionalno-kulturen i dr`avno praven razvitok na makedonskoto op{testvo so site negovi pozitivni i negativni strani. Poradi nakalemeniot sovetski razvoen sistem koj ne soodvestuval na avtohtonite makedonski istoriski uslovi stopanstvoto i negovata nadgradba se razvivalo so brojni pote{kotii koi ostavile katastrofali posledici, osobeno vo zemjodelieto so nasilnata kolektivizacija bez soodvetna mehanizacija koja gi opusto{i kitnite makedonski sela koi bea nositeli na stopanstvoto. Vo prodol`enie od trudot e prika`ana neramnopravnata industrializacija na Makedonija, monoisti~kiot partiski dr`avno politi~ki sistem koj se diri`irala od vladea~kata partija i od eden centar vo koj Makedonija dolgo vreme nemala svoj pretstavnik za participirawe na nejzinite interesi vo vnatre{nata i nadvore{nata politika. Nezavisno od projavenite slabosti vo rakovodeweto i ve{ta~koto nasaduvawe na sovetskiot sistem Republika Makedonija sepak ostvarila visoki rezultati kako vo stopanskiot razvoj taka i vo negovata nadgradba-obrazovanieto, kulturata, aftokefalnosa na MPC, afirmacijata na svojot identitet so {to bea preskoknati vekovi za da se fati ~ekor so sovremeniot razvitok. Vo prodol`enie vo ovaa glava dadeni se francuskite sogledbi i ocenki za statusot i nacionalnata polo`ba na Makedoncite vo Pirinskiot i Egejskiot del vo koj bile ostvareni vremeni kulturni avtonomii koj po rezolucijata na IB bile ukinuvani. Soodvetno mesto avtorot i posvetuva na rabotata na Pariskata mirovna konferencija na koja na Makedonija i be{e nanesena nova istoriska nepravda so nezadovoluvawe na nejzinite civilizaciski samoupravni prava na obedinuvawe i dr`avno osamostojuvawe. Dadena e isto taka i kriti~ka kaakteristika na promenlivosta na jugoslovenskoto partisko i dr`avno rakovodstvo vo pretstavuvawe i za{tituvawe na nacionalnite interesi na makedonskiot narod pred nadvore{niot svet. Avtorot posebno vnimanie vo trudot i posvetil an mo{ne interesnata francuska studija za Makedonija od 1952 godina vo koja se izneseni interesni analizi i ocenki za etnogeografskata celost na Makedonija kako samostoen delna Balkanot.

Skopje, 98 Recenzent: D-r Srde Ivanovski, nau~en sorabotnik

Vo makedonskata istoriografija, barem do pred nekolku godini, be{e zapostavuvano pra{aweto za odnosot na golemite sili kon Makedonija i makedonskoto pra{awe niz istorijata. Na{eto vnimanie, glavno, be{e svrteno kon vnatre{nite problemi, a nadvore{nite aspekti se prou~uvaa vo pogolemite nau~ni centri na porane{na SFRJ. Poslednive godini nadvore{nite aspekti na makedonskata istorija dobija pogolema naglaska, pa kako rezultat na toa e i pojaveniot rakopis od d-r Lazar Lazarov. Ottuka, cenime deka e dosta pozitivno {to dobivame trud vo koj se prou~uva odnosot na Francija, na francuskata diplomatija kon Makedonija. Poznato e deka Francija, kako golema sila, igrala vidna uloga vo svetot, vlijaela na istoriskite tekovi, pa vo taa smisla imala vlijanie i vrz zbidnuvawata na Balkanot, odnosno i vo Makedonija. Za nas e dosta va`no kako francuskata diplomatija gledala, odnosno kako francuskata oficijalna politika se odnesuvala kon Makedonija, za {to se zastapuvala, koi bile francuskite interesi ovde vo Makedonija i kako seto toa se odrazuvalo vo vnatre{en plan.

Zna~ajno e i toa {to d-r Lazarov, pove}e godini sistematski se zanimava so ova pra{awe, i, re~isi, e edinstveniot koj{to nego go prou~uva vo ovoj period, po 1945 godina, koga se konsolidira{e novata makedonska dr`ava kako nov subjekt na Balkanot. Dobro e {to toj odnosot na Francija i na nejzinata politika go povrzuva so Balkanot, go povrzuva so vnatre{nite odnosi i sostojbite vo jugoslovenskata Federacija i so sostojbite vo NR Makedonija. Toa be{e period koga se gleda{e i so izvesna rezerva vo koja nasoka }e se razviva taa federacija, dali }e se svrtuva kon centralisti~ki sistem ili pak }e se dopu{ti pogolema samostojnost na nejzinite ~lenki. Sekako deka ovie sostojbi nao|aat svoe mesto i vo francuskoto viduvawe, pa i ne e slu~ajno {to Francija, osobeno za vreme na Pariskata mirovna konferencija vo 1946 godina, be{e edna od vode~kite evropski zemji vo zaokru`uvaweto na mirovnite pregovori, vo utvrduvaweto na poziciite na povoena Jugoslavija na me|unaroden plan.

Periodot {to e obrabotuvan se sovpa|a so onoj period koga vo Grcija se odviva{e tragi~nata Gra|anska vojna so u{te potragi~en epilog za Makedonija, a vo pirinskiot del od Makedonija se rodi nade` deka kone~no i ovoj del od Makedonija, negovoto naselenie, }e dobie svoi nacionalni prava. Ovie problemi se vo izvesna mera elaborirani vo trudot na d-r Lazarov, pa e interesno kako na niv se gledalo vo Francija.

Skopje, 11. 05. 1998 god. So po~it, D-r Novica Veljanovski

P R E D G O V O R

Problematikata vo ovoj trud “MAKEDONIJA VO FRANCUSKATA POLITIKA NA BALKANOT”, kako zna~ajna i aktuelna, no slo`ena i ~uvstvitelna, ne e obrabotuvana ili poblago re~eno nedovolno e prou~ena ne samo vo makedonskata nau~na misla tuku i po{iroko, vo drugite zemji vo svetot. Zgora na toa, streme`ot za sozdavawe svoja dr`avnost i samostojnost postojano e prisuten kaj Makedoncite, no i e popre~uvan i zadu{uvan od propagandnite i oru`enite deluvawa i drugi vlijanija na sosedite na makedonskiot narod, koi so potkrepa i blagoslov na nekoi od golemite sili ja iskoristuvaa negovata borba za svoi celi i ja prisvojuvaa i, za `al, s# u{te ja prisvojuvaat i negiraat negovata samobitnost. Sive ovie okolnosti me pottiknaa i pobudija da se zafatam so ovaa aktuelna i zna~ajna tematika, so koja si postaviv za cel da se obraboti vlijanieto na Francija na Balkanot, a posebno nejziniot i odnosot na sosedite kon ostvaruvaweto na nacionalnite prava na makedonskiot narod i sozdavaweto na makedonska dr`avnost i samostojnost.

Vo toj splet na op{testveno-politi~ki odnosi na Balkanot, posredno se obrabotuva i mo`e da se sogleda vo osnova i me|unarodniot aspekt na Makedonija niz odnosot i na golemite sili kon nea kako zna~ajna strategiska geopoliti~ka to~ka - toj klu~ na Balkanot, kade se sudruvaa i s# u{te se prepletuvaat interesite i vlijanijata na golemite sili i sosednite balkanski zemji. Taka, niz analiza na postojnata izvorna arhivska i druga objavena dokumentacija, se sogleduva odnosot i stavot na Francija kon Makedonija i makedonskiot narod vo ozna~eniot period. Pritoa, posredno i vo pomal obem, se sogleduva stavot i odnosot na sosednite dr`avi i golemite sili kon Makedonija i makedonskiot narod.

Vo dosega{nata nau~na i op{testvena misla e zastapeno i preovladuva stojali{teto deka vo minatoto francuskata oficijalna politika vo osnova ne im bila nakloneta i ne se zastapuvala vo odbrana i za{tita na Makedonija i na makedonskiot narod vo me|unarodnite odnosi, deka Francija vo nedovolna mera se zastapuvala vo ostvaruvawa na streme`ot na Makedoncite za sozdavawe na svoja dr`avnost i samsotojnost. Me|utoa, dokumentacijata so koja raspolagame vo osnova go potvrduva nejziniot pozitiven interes i, {to e najsu{testveno, niz izvornite materijali od francuska proviniencija se sogleduva i naglasuva posebnosta na makedonskiot naod, koj se razlikuva od negovite sosedi po svoite zasebni nacionalni obele`ja. jazikot, teritorijata, tradiciite, obi~aite, kulturata i sli~ni osobenosti, a zna~ajno e deka niz francuskata dokumentacija na Makedonija i makedonskiot narod se gleda kako na edna integralna celina, i vo nacionalen i vo stopanski i vo geografski pogled, bez ogled na nejzinata raspar~enost i podelba od nejzinite balkanski sosedi vo tekot na Balkanskite i Prvata svetska vojna 1912-1918 godina. Niz polzuvanata dokumentiacija, ne samo {to ne se zaobikoluva ili negira tuku, naprotiv, se naglasuva realnosa za oformenoto nacionalno ~uvstvo na makedonskiot narod. Vrz osnova na koristenata dokumentacija, vo ovoj trud se razla~eni tri hronolo{ki fazi vo koi doa|a do izvesno evoluirawe na francuskite pogledi i odnosi kon Makedonija i toga{na Socijalisti~ka Jugoslavija i toa: prvata - 1945-1948 godina, odnosno do Rezolucijata na Informbiroto, vtorata - 1948-1953 godina, do smrtta na Stalin, koga nastanuvaat podobruvawa vo odnosite na Makedonija i Jugoslavija so Sovetskiot Sojuz i drugite socijalsiti~ki zemji, {to se sogledani vo tretata faza, od 1953 godina pa navamu.

Otsustvoto na soodvetna literatura za ovaa problematika n# prinudi i naso~i kon makotrpni istra`uvawa za ovoj problem pred s# vo francuskite nacionalni arhivi, nastojuvaj}i pritoa da se napravi temelna rekonstrukcija, niz kriti~ka i sporedbena obrabotka na nastanite. Vpro~em, toa mo{ne pregledno se sogleduva niz bele{kite i pregledot na koristenite izvori i literatura, {to se pomesteni vo ovoj trud.

Na{e viduvawe i ocenka e deka polzuvanite izvori i literatura ne samo {to ni ovozmo`ija da oformime vo ovoj trud edna faktografska rekonstrukcija na nastanite tuku i ni ovozmo`ija da izneseme jasna slika za odnosot i pogledite na Francija kon Makedonija i makeadonskiot narod, a posebno {to preku niv se ovozmo`uva da se pronikne vo analizite za su{testvenite pra{awa od spletot na interesite, ne samo na Francija tuku i na drugite golemi sili, potoa na sosednite balkanski dr`avi i nivnite propagandni vlijanija vo Makedonija od raznoviden karakter i celi. Nakuso re~eno, vo osnova vo trudot se dava realna mo`nost da se sogleda i zaokru`i stavot, politikata i odnosot na Francija, a delumno i na golemite sili i sosednite balkanski dr`avi kon Makedonija i makedonskiot narod. Vpro~em, do koja mera i kolku vo toa sme uspeale, ostavame da proceni nau~naa i po{irokata javnost.

Ja koristam mo`nosta da im iska`am topla blagodarnost na izdava~ite - Institutot za nacionalna istorija i “Matica Makedonska”, na konstruktivnite sugestii na recenzentite d-r Orde Ivanoski i d-r Novica Veljanovski, na Ministerstvoto za nauka za razbiraweto i finansiskata potkrepa vo objavuvaweto na trudot, na rabotnite organizacii “Makedonijatabak”, Cementarnica “USJE”, ZOIL Makedonija, “Alumina”, kako i na: francuskite nacionalni arhivi vo Pariz i Nant.

Avtorot.

G L A V A P R V A

MAKEDONIJA I MAKEDONCITE VO O^ITE NA FRANCIJA

1. Makedonskata nacionalna posebnost i pra{aweto za sozdavawe na svoja dr`avnost

Prisvojuvaweto, odnosno negiraweto na postoeweto na Makedonija i makedonskiot narod od negovite sosedi vo minatoto, a za `al od nekoi i do dene{ni dni, osporuvaj}i mu go negovoto nacionalno pravo da se ~uvstvuva i narekuva kako Makedonec, negoviot jazik - makedonskiot, teritorijata - Makedonija, negova kultura, tradicii, obi~ai i sli~ni nacionalni osobenosti svojstveni za eden poseben narod, me pottiknaa da se zafatam so prou~uvawe na odnosot i pogledite na Francija i nekoi balkanski sosedi kon Makedonija i Makedoncite. Pritoa, posebno mesto im pridavam na nivnite pogledi kon streme`ot na makedonskiot narod za sozdavawe na svoja dr`avnost niz nacionalnoosloboditelni borbi, vlijanieto na stranskite propagandni i oru`eni dejstva i akcii na sosedite vo zadu{uvawe na nacionalnoosloboditelniot streme`, socijalno-ekonomskata polo`ba i iseluvaweto kako odraz na sevkupnata sostojba vo Makedonija.

Interesot i vlijanieto na Francija za Makedonija i Balkanot po{iroko mo`e da se razgrani~i na pove}e fazi vo koi evoluirale i se intenzivirale posebno kon krajot na minatiot i vo tekot na na{iot vek. Pred sekoj qubopiten istra`uva~ se postavuvaat pra{awa: kolku bila prisutna i kako se zastapuvala Francija za Makeodnija i za ostvaruvaweto na makedonskite nacionalni prava, za sozdavaweto na nejzinata dr`avnost, a posebno zo{to makeadonskiot narod s# do Vtorata svetska vojna ne se zdobi so svoja dr`avnost i samostojnost, koga niz vekovni nacionalnoosloboditelni borbi so sopstveni sili nastojuva{e da ja izvojuva tolku posakuvanata sloboda? Odgovorot na ovie i sli~ni pra{awa treba pred s# da se bara vo spletot na sprotivstavenite interesi i propagandi na sosedite na makedonskiot narod na Balkanot vo minatoto, pa duri i vo sovremenite priliki, koi so potkrepa na nekoi od golemite sili ja zadu{uvaa i ja iskoristuvaa negovata borba za svoi celi, ja prisvojuvaa i za `al do denes s# u{te nekoi ja prisvojuvaat i negiraat negovata samobitnost.

Koga stanuva zbor posebno za Francija, postojnata izvorna dokumentacija go potvrduva vo osnova nejziniot pozitiven interes za Makedonija, naglasuvaj}i ja nejzinata posebnost i posebnosta na Makedoncite kako narod, no toa pove}e e zastapeno vo internite diplomatski komunikacii.

Nezavisno od silnata propagandna dejnost na sosednite balkanski dr`avi vo Makedonija i vo svetot vodena so cel da go “doka`at nivnoto pravo” nad ovaa teritorija i narod, u{te vo vtorata polovina na XIX-ot vek, francuskite diplomatsko-politi~ki i drugi pretstavnici go naglasuvaat soznanieto za posebnsota na makedonskiot narod vo odnos na sosednite balkanski narodi. Pritoa, mu zabele`uvaat na makedonskiot narod za negovata zatvorenost, za koja smetaat deka e “mo`ebi rezultat na stravot da se deklariraat otvoreno za Makedonci”. <Archives diplomatique de Ministere des affaires etrangeres. Nantes, Fond, Etat General des fonds, serie, Monastir (Bitola), vol. 11-14> Ovie francuski soznanija i ocenki se izvle~eni od dokumentacijata vo arhivskiot diplomatski centar vo Nant i Pariz, vo arhivskiot fond “Generalen dr`aven fond”. Spored ovaa francuska dokumentacija, “Makedoncite pore{itelno }e se deklariraat za Makedonci vo prvite dve decenii na HH-ot vek”.<Isto tamu.> i koga ve}e jasno se ozna~uva naselenieto vo Makedonija kako poseben makedonski narod, koj su{tinski se razlikuva spored svoite nacionalni belezi - jazik, teritorija, tradicii, obi~ai i drugi karakteristiki svojstveni za edna posebna nacija, razli~ni od onie na sosedite, se naglasuva deka “Makedoncite izbraa da se razlikuvaat od svoite sosedi i zatoa e apsurdno da se smeta kako {to se pravi so Sofija i Belgrad, deka Makedonija e bugarska ili deka Makedonija e srpska,<Vidi poop{irno: Lazar Lazarov, VMRO niz francuskata dokumentacija. Skopje, ZUMPRES, 1997, s. 9.> a {to se odnesuva do nacionalnosta, “ako pra{ate eden Makedonec za taa rabota, toj sekoga{ odgovara deka e Makedonec i e za sozdavawe na nezavisna Makedonija, ednosavno zatoa {to vo toa gleda re{enie i na~in za osloboduvawe od policiskata tiranija na turskite, srpskite i bugarskite vlasti..., zatoa ova re{enie e najpogodno za da im se stavi kraj na streme`ite i sprotivnostite na sosednite dr`avi kon Makedonija, za{to sopernicite sekoga{ go smetaa makedonskoto naselenie za svoe...”.<Isto tamu.>

Pri~inite za neuspesite na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, gledano niz dioptrijata na francuskite diplomatsko-politi~ki, voeni i drugi pretstavnici vo Makedonija i balkanskite dr`avi, se sostojat pred s# vo negativnite vlijanija na propagandnite i zavojuva~kite oru`eni akacii na sosedite nad maakedonskiot narod, a posebno na realnosta {to zad makedonskiot narod ne stoela kako za{titni~ka nekoja od golemite sili. Toa vpro~em, spored ocenkatana francuskiot konzul vo Solun od 12 fevruari 1906 godina, argumentirano go potkrepuva pratenikot vo italijanskiot parlament i minister za nadvore{ni raboti na Italija Fran~esko Gvi~ardini vo proektot “Impresii za Makedonija” (Impressioni di Macedonia), kade gi iznesuva sostojbite vo Makedonija i Balkanot po{iroko, izlo`uvaj}i ja na `estoka kritika evropskata diplomatija, a posebno golemite sili.<Archives diplomatique... Nantes... Fond, Constantinople, serie, E, vol. 154.> Su{tinata na pogledite na Gvi~ardini, spored stojali{teto na francuskiot konzul vo Solun, se sostoi vo nedovolnata zalo`ba na evropskite golemi sili vo spre~uvawe na probivot i dominantnoto vlijanie na Rusija i Avstro-Ungarija, koi ne samo {to se protiv sozdavawe na makedonska dr`ava, tuku naprotiv, i {to sekoja od niv, trgnuvaj}i od sopstvenite interesi, go “zaboravija” postoeweto na makedonskiot narod i negoviot streme` za sozdavawe na svoja dr`ava.<Isto tamu.> Spored Gvi~ardini, sekoja od niv se zasapuva za razli~ni zemji: Rusija za sozdavawe na golema Bugarija so izlez na Egejsko More i Avstro-Ungarija za sozdavawe na nova albanska dr`ava.<Isto tamu.> Italijanskiot diplomat ne go krie svoeto stojali{te za sozdavawe na nova nezavisna dr`ava Albanija, no ja naglasuva neophodnosta od sozdavawe i na nova nezavisna dr`ava Makedonija {to bi se osnovala na prostorot me|u Bugarija, Grcija, Srbija i novosozdadenata dr`ava Albanija. So formirawetona makedonskata dr`ava - Makedonija, spored Gvi~ardini, “taa }e pretstavuva (se misli na Makedonija) sigurnosna tampon zona koja bi zna~ela kraj na sprotivstavenite zavojuva~ki aspiracii na sosednite balkanski dr`avi kon Makedonija i so toa bi se stavilo kraj na voenite sudiri na nemirniot balkanski prostor i bi zavladeal mir na Balkanot”.<Isto tamu.> Ovie stojali{ta vo osnova se aktuelni i odr`livi i za na{ite sovremeni okolnosti.

Identi~ni ocenki i poraki za prezemawe konkretni re{enija vo Makedonija i na Balkanot vo celina, se izneseni ne{to podocna i od strana na francuskiot konzul vo Solun Grajet, vo april 1919 godina koj vo svojot izve{taj pod naslov “Situacijata vo Makedonija”<Isto tamu... Nantes, Fond, Belgrade, serie A, vol. 195. M. Graillet, consul de France a Salonique 1.09. 1919.> ja prika`uva nejzinata voeno-politi~kata i ekonomskaa sostojba i gi iznesuva svoite pogledi i ocenki, naglasuvaj}i deka, “za da se so~uva mirot vo svetot, realno e da se formira edna avtonomna dr`ava - Makedonija, koja }e poslu`i kako tampon me|u Grcija, Albanija, Srbija i Bugarija...”.<Isto tamu.>

Za pravoto na Makedonija na svoj nacionalen `ivot i sozdavawe na sopstvena dr`ava govori francuskiot diplomatski pretstavnik vo [vajcarija vo svojot izve{aj pod naslov “Grupirawe na Makedoncite vo [vajcarija” od 20 septemvri 1918 godina. Toj ja izvestuva francuskata diplomatija deka na 3 septemvri 1918 godina e konstituirano “Makedonsko dru{tvo za nezavisna Makedonija” so svoja programa vo koja osnovnata cel e borbata na Makedoncite za izvojuvawe na svoja nezavisnost i sozdavawe na svoja dr`ava.<Archives diplomatique... Paris, serie Europe Z, sous-serie, Bulgarie, vol. 36.> Za taa cel ova dru{tvo izdade “Proglas do Makedoncite vo [vajcarija” vo koj se podvlekuva deka “sekoj narod ima pravo da `ivee i da bide sloboden i da raspolaga so sebe li~no, {to e prirodno ~ove~ko pravo... Makedonija ne im pripa|a nitu na Bugarite, nitu na Srbite, taa im pripa|a na Makedoncite - Makedonija na Makedoncite...”<Isto tamu.>

Za `al, vistinata za postoeweto na makedonskata nacija kako realnost mo{ne retko dopira{e do me|unarodnata javnost so izvesni isklu~oci koga diplomatskite, voenite, politi~ko-ekonomskite i drugi pretstavnici na Francija kako i na drugite golemi sili treba{e da ostvarat nekoi svoi celi an Balkanot. Taka, kako pobedni~ki sili vo Prvata svetska vojna, Anglija, a posebno Francija, i pokraj tradicionalno dobrite francusko-srpski odnosi {to datiraat od sredinata na XIII-ot vek i bea zna~aen faktor vo sozdavaweto na predvoenoto Kralstvo na SHS, otvoreno se sprotivstavuva na pretenciozniot srpski proekt na nikola Pa{i} za sozdavawe na “golema Srbija” ili na nekakvo pro{ireno srpsko kralstvo. Francija i Anglija zazedoa cvrst stav deka “idnata dr`ava }e bide nitu golema Srbija, nitu Jugoslavija, tuku dr`ava na Srbite, Hrvatite i Slovencite i protiv italijanskata dominacija na Jadranot...”.<Isto tamu... Paris, serie Europe Z, sous-serie Yougoslavie 1918-1940, vol. 44.> (Od 1245 godina, so `enidbata na srpskiot kral Uro{ Nemawi} so francuskata princeza Elena An`ujska, zapo~nuvaat francusko-srpskite zbli`uvawa krunisani ne{to podocna so potpi{uvawe na dogovor za sojuzni{tvo.)<Archives militaire de l'Armee de terre. Vincenne-Paris. Apercu historique sur les rapports entre la France et la Yogoslavie, 7N 3190>

Pokraj drugoto, se postavuva pra{aweto: zo{to Makedonija e izostavena kako nacionalen i dr`avnotvoren verski subjekt od strana na Francija i drugite golemi sili? Sekako, odgvorot treba da se bara pome|u realnosta i mo}ta za vlijanie na golemite sili, a posebno na evropskite koi podocna gi sogledaa sosptvenite propusti vo odnos na nivnata politika kon Balkanot i Makedonija. Taka oficijalnata francuska dokumentacija go naglasuva mnogunacionalniot karakter na Jugoslavija i obespravenosta na oddelni narodi, kako mo`en izvor na me|unacionalni konflikti koi vo sovremenite priliki prerasnaa i vo oru`eni sudiri. Zaslu`uva vnimanie da se naglasi deka niz oficijalnaa dokumentacija na Francija se opfateni i zastapeni site tri dela od Makedonija, tretiraj}i gi niv kako edna integralna celina, ne samo vo geografski tuku i vo etni~ki i op{testvneo-ekonomski pogled. Vakvite sogleduvawa se izrazeni kaj francuskite diplomatski, voeno-politi~ki i ekonomski eksperti koi predviduvaa deka, takvo kakvo {to postoi, Kralstvoto na SHS }e bide kratkotrajno i nabrgu }e se raspadne. Vakvite smeli ocenki i predviduvawa se bazirani vrz solidno fundirani i prodlabo~eni analizi vo koi se potencirani faktorite i pri~inite {to im davaa za pravo istite da gi izvle~at. Me|u niv se izdvojuva nepovolnata vnatre{nopoliti~ka sostojba vo koja se isprepleteni sprotivstavenite interesi na mnogu politi~ki partii, organizacii i grupi, formirani vrz nacionalna, verska i druga osnova, pri {to dominiraat srpsko-hrvatskite antagonizmi, a posebno nepriznavaweto i nacionalnata obespravenost na makedonskiot i crnogorskiot narod.

Trgnuvaj}i od realnosta, francuskata oficijalna dokumentacija naglasuva deka makedonskoto naselenie pretstavuva poseben narod koj su{tinski se razlikuva od negovite sosedi, a osobeno deka nitu Bugarite nitu Srbite nemaat pravo da go prisvojuvaat. Ako e toa taka, se postavuva pra{aweto: zo{to mu se prilepuvaat na makedonskiot narod dodavkite - Ju`nosrbijanci, makedonski Bugari, ako naselenieto ne se ~uvstvuvalo nitu kako bugari, nitu kako Srbi ili Grci, itn., tuku edinstveno kako Makedonci. Taka, spored doverliviot izve{taj od Vtoroto razuznava~ko biro na Francija od juli 1927 godina pod naslov “izvestuvawa za Makedonija i srpsko-makedonskite odnosi - novi tendencii na Makedoncite i promena vo metodite na otporot”<Isto tamu, sign.7 N> 3190, januari 1927 godina, Izvestuvawe za Makedonija Srpsko-makedonskite odnosi - Novi tendencii na Makedoncite vo promena na metodite na otporot.> se naglasuva realnosta deka “nasekade vo Makedonija se formirani dru{tva - polulegalni, nelegalni sred makedonskata mladina, sportski dru{tva itn... pove}e ne se sre}avaat privrzanici za aneksija na Makedonija kon Bugarija”, podvlekuvaj}i go pritoa izdiferenciranoto dominantno makedonsko nacionalno ~uvstvo za svoja makedonska pripadnost i samostojnost: “obi~niot zbor e: nie ne sme nitu Srbi, nitu Bugari, tuku edinstveno Makedonci”,<Isto tamu.> a osobeno naglasenata orientacija deka “Makedonija teba da stane avtonomna vo ramkite jugoslovenskata dr`ava, kako {to e Hrvatska i Slovenija.<Isto tamu.> Za Makedonecot se veli deka e Srbin, no vo su{tina ostanuva Makedonec”.<Isto tamu.>

Najsu{testveno vo ovoj izve{taj e predlogot za korekcija odnosno pro{iruvawe na troimenoto Kralstvo na SHS so ~etvrta konstituenta a toa e Makedonija: “Makedonija treba da stane ramnopravna vo ramkite na jugoslavija kako Hrvatska i Slovenija”.<Isto tamu.> Vo eden drug dokument od francuskiot diplomatski pretstavnik vo Belgrad od 1919 godina se dava zabele{ka zo{to vo Parlamentot na novata dr`ava ne se pretstaveni Makedoncite kako posebna nacionalna individualnost. Postojat mno{tvo takvi dokumenti koi govorat vo potkrepa na makedonskata nacionalna posebnost, me|u koi go izdvojuvame diplomatskiot izve{taj od april 1932 godina pod naslov “Patuvawe vo Ju`na Srbija”, vo koj e zabele`ano: “se narekuva Ju`na Srbija ili nova Srbija, no nikoga{ Makedonija - ime {to Srbite go zabranija”.<Isto tamu, predmet Ju`na Srbija. Vardarska banovina.>

Vo izve{tajot od 1923 godina na univerzitetskiot profesor Reiz do francuskiot minsiter za nadvore{ni raboti Rajmon Poankare pod naslov “Situacijata vo Makedonija - rezultati od anketata na proafesorot Reiz vo Makedonija”,<Archives diplomatique... Paris... serie Z, Eirope, sous-serie Yougoslavie 1918-1929, vol. 68 - Repport de M. Reiss sur la situation en Macedoine.> avtorot vrz nau~na osnova izvlekuva zaklu~oci vo koi ne samo {to ja podvlekuva nacionalnaa posebnost na Makedonija i Makedoncite tuku i dava poddr{ka za nivnoto pravo na dr`avnost i samostojnost. Taka, francuskiot diplomatski pretstavnik vo Belgrad Kleman Simon vo svojata analiza kon izve{tajot na profesor Reiz naglasuva deka “ima vo Makedonija lu|e so bugarsko ~uvstvo, no tie se vo mal broj... ovoj narod (makedonskiot, b.m.) e miren i miroqubiv... najprvin treba da se istakne deka intenzivnata bugarska propaganda se odviva{e preku crkvata i u~ili{teto. Ne treba da se zaboravi deka mnogu Makedonci emigriraa vo Bugarija kade uspeale da zazemat zna~ajni funkcii vo armijata, vo administracijata pa duri i vo vladata. Op{to gledano, Makedoncite se pove{ti i pointeligentni od Bugarite. Vo Srbija tie (Makedoncite, b.m.) se me|u pointeligentnite sredini, no im bilo pote{ko da zazemat zna~ajni mesta vo administracijata... so primena na nasilni sredstva Bugarite go teroriziraa makedonskoto naselenie. Narodot (makedonskiot, b.m. ima strav od Bugarite... mo`e li ovie Makedonci da se transformiraat vo dobri Srbi? Nikako. Kako zaklu~ok se prepora~uva, bidej}i makedonskoto naselenie nema doverba vo Vladata na SHS, treba da ja vrati doverbata kaj ovoj narod. Ako Vladata ne go promeni metodot, idnite izbori }e bidat u{te pote{ki od poslednite”.<Isto tamu... vol. 68> - Izve{taj od 21 januari 1923 - Rezultati od anketata na prof. Reis vo Makedonija.>

Interesni soznanija za Makedonija i Makedoncite iznesuva vo svojot izve{taj od 15. 1. i 20. 5. 1929 godina francuskiot voen ata{e Rozet koj ja analizira politi~ko-ekonomskata sostojba vo Jugoslavija i naglasuva deka “politi~kata kriza” e mo{ne izrazita po {estojanuarskata diktatura, narekuvaj}i ja “kriza vo dr`avata”, a makedonskoto naselenie vo t.n. srpska Makedonija go karakteriziruva kako “indiferentno kon politi~kiot re`im”.<Archives militaire... Vincennne... Vol. 7 N 3188... 20. 05. 1929. > [to se odnesuva za sostojbata na Grcija i nacionalnata struktura na naselenieto, vo ovoj izve{taj se naglasuva deka vo 1929 godina od vkupno 6.200.000 naselenie vo Grcija, 25% otpa|a na razmenata na naselenieto i negovata kolonizacija vo Grcija.<Isto tamu.> Francuskiot voen ata{e vo Sofija vo svojot izve{taj od 10 mart 1930 godina potencira deka “so skore{noto potpi{uvawe na jugoslovensko-bugarskiot dogovor, situacijata vo Makedonija i na jugoslovenko-bugarskata granica se uslo`nuva poradi nere{enoto makedonsko pra{awe”.<Isto tamu, vol. 7 N 2746.. 10.03.1930> Spored iznesenite “preliminarni bele{ki” od francuskoto razuznava~ko Vtoro biro <Isto tamu, vol. 7 N 3196..>

Isto taka zaslu`uva polno vnimanie izve{tajot na francuskiot diplomatski pretstavnik vo Kanada M. Kniht od 1929 godina upateno do francuskoto ministerstvo za nadvore{ni raboti pod naslov “Politi~kite organizacii na Makedoncite vo SAD i Kanada”,<Archives diplomatique... Paris-serie Z Europe, sous-serie Bulgrarie, 1918-1940, vol. 61.> kade toj ne samo {to gi izdvojuva Makedoncite kako posebna nacionalna individualnost tuku go naglasuva nivnoto politi~ko i nacionalno edinstvo i povrzanosta so i za Makedonija, so izrazeni tendencii za svoja nacionalna pripadnost.

Vo izve{tajot na francuskiot ambasador vo Sofija Anri Kanbon pod naslov “Merki na policijaa protiv Makedoncite” od 26. 06. 1930 godina, ispraten do francuskata vlada,<Archives diplomatique... Paris, serie, Societe des Nations. Sous-serie, Secretariet, general vol. 463/4> - Anri Kanabon, Francuski diplomatski pretstavnik vo Sofija, izve{taj “Policiski merki protiv Makedoncite vo Bugarija”, 26. 06. 1930 godina.> se izlo`uvaat bugarskite vlasti na najostri osudi poradi brutalnite policiski merki protiv Makedoncite vo Bugarija, a francuskiot ambasador vo Belgrad vo izve{tajot od 1933 godina naglasuva deka so okupacijata na Makedonija od Srbija, srpskite vlasti zapo~nuvaat so “primena na politika na srbizacija na makedonskoto naselenie koe e staveno nadvor od zakonot”.<Isto tamu... Societe des Nations... vol. 563> - francuski diplomatski pretstavnik vo Belgrad, izve{taj za nacionalnite malcinstva vo Jugoslavija, Belgrad, 26 maj 1933 godina.> Vo ramkite na ova za golemosrpskata politika, spored drugi francuski izvori “Srbizacijata go ostvaruva svoeto delo preku u~ili{teto...”.<Archives militaire... Vol. 7 N 3188...>, izve{taj “za patuvaweto vo Ju`na Srbija”. Belgrad, 15 juni 1928. >

Su{testveno e da se podvle~e deka, kon krajot na Vtorata svetska vojna, makedonskiot narod od Vardarska Makedonija izvojua nacionalna sloboda i sozdade svoja dr`ava vrz osnvoa na odlukite na AVNOJ, a posebno na ASNOM. Zaslu`uva vnimanie da se naglasi deka niz francuskata oficijalna dokumentacija se opfateni i zastapeni site tri dela od integralna Makedonija. Francija neposrendo vo Vtorata svetska vojna preku svojot ambasadot vo Belgrad ima dobar uvid vo situacijata vo Makedonija, a nivniot ambasador bil zadol`en od pretstavnicite na SAD za formirawe na sovetsko-anglo-amerikanska misija so zada~a da ja ispita situacijata vo Makedonija i za razre{uvawe na jugoslovensko-gr~kite teritorijalni problemi. Francuskite diplomatski pretstavnici i drugi eksperti vo svoite izve{tai do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija od noemvri 1945 i oktomvri 1946 godina registrirani pod zaedndi~ki naslov “Makedonija denes i makedonskoto pra{awe” iznesuvaat deka vo Severna Grcija - “Egejska Makedonija `iveat preku 200.000 Makedonci koi imaat literaturen jazik so tradicija i stara kultura”.<Archives diplomatique... Paris... serie Z Europe, sous-serie Yogoslavie, vol. 4.> Francuskiot amabasador vo London Rene Masigli gi iznesuva naporite na gr~kata vlada koja, preku svojot ambasador vo London i pred Forin Ofis, iska`uvaj}i ja svojata voznemirenost od sozdavaweto na makedonskata dr`ava vo ramkite na Jugoslavija i eventualnata opasnost od nejzinoto pro{iruvawe, nastojuvala da go popre~i sozdavaweto na t.n. golema Makedonija.<Isto tamu... <vol. 31,> Izve{taj na francuskiot ambasador vo London Rene Masigli pod naslov “Situacijata vo Makedonija”.>

Od mno{tvoto francuski izvori za Makedonija i Makedoncite go izdvojuvame i izve{tajot na francuskiot pretstavnik vo Istanbul od po~etokot na 1945 godina, vo koj se naglasuva deka “makedonskoto pra{awe predizvikuva poseben interes vo Turcija. Javnoto mislewe vo Turcija gleda so golemo razbirawe na sozdavaweto na edna makedonska dr`ava, avtonomna vo ramkite na jugoslovenskata federacija, a kon problemot na sovetskoto vlijanie na Balkanot javnoto tursko mislewe gleda so nedoverba kako i kon eventualna mo`nost za vleguvawe na Bugarija vo jugoslvoenskata federacija pod sovetsko rakovodstvo bidej}i ovoj mo}en ju`noslovenski blok, pot~inet i pod isklu~ivo vlijanie na Moskva, bi ja naru{il ramnote`ata so drugite balkanski nacii”.<Isto tamu... sous-serie Yougoslavie... vol. 31> Istanbul, po~etok na 1945 godina. a o>>> Interesni soznanija i ocenki za makedonsko-srpskite odnosi i razgrani~uvawa iznesuva [arverijat, francuski minister i чlen na specijalnata komisija na ON za Balkanot koj vo svojot izve{taj od 12 april 1949 godina pod naslov “Jugoslavija ja isklu~uva фakti~kata sostojba i makedonskoto pra{awe” go iska`uva svojot jasen stav vo vrska so fakti~kata sostojba pri “okupacijata na Makedonija od Bugarija 1941 godina, 20.000 Srbi od Makedonija pobegnaa vo Srbija. Srpsko-makedonskata granica trasirana od Germancite po vojnata ostana ista...

Vo vrska so statusot na makedonskiot narod i ostvaruvawetona negovite nacionalni prava vo Grcija mo{ne objektivni se gledi{tata na francuskiot ambasador vo Jugoslavija @or` Ato, koj vo svojot izve{taj od 10 april 1947 godina, pod naslov “Razgovor so general Markos”, govori i za neposrednite celi na demokratskata armija, spored general Markos “demokratskata armija }e ja zavr{i svojata misija samo toga{ koga zemjata }e bide nezavisna i koga slobodata i pravdata }e se vospostavat”.<Isto tamu... sous-serie, Greece, vol. 28.> [to se odnesuva do pra{aweto na makedonskiot narod od Egejska Makedonija, general Markos e jasen: “Narodnoosloboditelniot front (NOF) e politi~ka orgnaizacija na Makedoncite vo Egejska Makedonija, toa e EAM za Makedoncite. Toj e pretstavnik na EAM i se bori za istite celi... Makedoncite vo Grcija bea `rtvi na naju`asen teror. Za vreme na fa{isti~kata okupacija tie (Makedoncite, b.m. zedoa masovno u~estvo vo borbata za osloboduvawe na gr~kiot narod, so heroi kako Ivan Trnovski. Posle dogovorot vo Varkiza, ELAS go ostavi oru`jeto, monarhistite gi koncentriraa site svoi sili protiv Makedoncite so namera da gi istrebat. Bea uni{teni site sela vo Makedonija. Onie koi ne uspeaja da se spasat, da prebegnat na sosednata jugoslovenska teritorija, bea zatvoreni, izma~uvani, deportirani ili ubieni. Pred vojnata (Vtorata svetska vojna, b.m.) Makedoncite ne bea tretirani ramnopravno od Grcite. Im se zabranuva{e nivniot jazik, nivnata istorija, nivnoto {koluvawe. Gr~kite imperijalisti so nivnite idei za golema Grcija nastojuvaa da gi denacionaliziraat Makedoncite. Za kuso vreme od vladeeweto na EAM po vojnata, Makedoncite gi dobija site nacionalni prava. Tie osnovaa makedonski u~ili{ta na sopstven makedonski jazik, manifestiraj}i ja svojata nacionalna svest vo sekoj pogled. Denes Makedoncite se borat so Grcite za ostvaruvawe na nivnite nacionalni i gra|anski prava”.<Isto tamu... sign. 28.>

Francuskite rakovodni dr`avni strukturi preku svoite voeno-politi~ki, diplomatski i drugi pretstavnici posvetuvaa posebno vnimanie na Balkanot davaj}i im centralno mesto na jugoslavija i Makedonija vo tie ramki. Taka, na Konferencijata od 18 mart 1949 godina odr`ana pod pretsedatelstvo na dr`avniot sekretar na Pretsedatelstvoto na Sovetot, prisustvuvale rakovoditelite na narodnata odbrana i nacionalnata bezbednost na Francija, za nadvore{ni raboti, na vozdu{nite i pomorskite sili i nivnite vtori razuznava~ki biroa, a se diskutiralo po edinstvenata to~ka na dnevniot red. Situacijata na Balkanot okolu problemot na Jugoslavija.<Isto tamu... sous-serie, Yougoslavie (1944-1949) vol. 38.> Na ovaa Konferencija, spored Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija, “aktivnostite na SSSR i nivnite sateliti protiv Tito i Jugoslavija, obidite za konstituirawe na obedineta Makedonija, akcijata na gr~kite vostanici - se glavnite temi”.<Isto tamu...> Osnovnata cel na ovaa Konferencija e - kakoda <201> se pomgone na Jugoslavija vo nejzinata za{tita od SSSR i negovite sateliti, ne samo vo odbranata na zemjata, a posebno kako da se onevozmo`i prodiraweto na ruskoto vlijanie na Balkanot i sozdavaweto na obedineta Makedonija.

Vo ramkite na francuskiot interes za Jugoslavija, Makedonija ima centralno mesto, pred s# poradi nejzinata razdelenost me|u balkanskite dr`avi i nejzinoto geografsko i strate{ko zna~ewe na Balkanot. Na Konferencijata se istaknuva deka kako region, “Makedonija e politi~ki razdelena me|u: Jugoslavija (gorniot basen na rekata Vardar so 800.000 `iteli), Grcija (dolniot basen na rekata Vardar iStruma so 500.000 Makedonci izme{ani so eden milion Grci), Bugarija (Pirinska Makedonija, 400.000 `iteli plus 200.000 Makedonci vo regionot na Burgas)... Makedonija e opsednata so nastojuvaweto za ostvaruvawe na idejata za povtorno obedinuvawe i nezavisnost i vo sekoj od nejzinite delovi postoi raspolo`enie za site avanturi... SSSR vo svojata nacionalisti~ka politika go favorizira{e povtornoto obedinuvawe na nova Makedonija, pred da poslu`i kako centar na eadna federacija na Ju`nite Sloveni. Te{kotijata se sostoe{e vo dvojnata potreba, za priklu~uvawe na Egejska Makedonija kon dvata drugi delai da se usoglasi kako nadomest na Bugarija so gr~ka-Trakija... navistina, Bugarija nastojuva{e da ja napu{ti idejata na svojata tradicionalna ekspanzija kon Makedonija i da ja prifati prvenstvneo jugoslovenska Makedonija, kako kulturen centar za zaeadni~ka Makedonija. Sepak, vo avgust 1947 godina na Bled, Tito i Dimitrov potpi{aa dogovor za obedinuvawe na Makedoncite vo edna federativna repbulika priklu~ena kon Jugoslavija, a Bugarija da ja dobie kako kompenzacija Trakija, Dede Aga~... navistina idejata za edna golema Makedonija ostana da `ivee vo du{ata na narodot... Kongresot na makedonskata Komunisti~ka partija vo Skopje vo dekemvri 1948 godina go istakna toa, no Tito ne mo`e{e da ja realizira idejata za golema Makedonija ov svoja polza, poradi neprijatelstvoto na Moskva i nejzinite sateliti, da ne im se otstapuva Grcija na zapadnite zemji... nacionalizmot na Markos e osuden zatoa {to se sprotivstavuva{e na ovoj proekt za golema Makedonija..., sepak, jugoslovenskata pomo{ na ovie buntovnici ne e prekinata celosno..., pred izvesno vreme (od 1946 godina pred i po odr`uvaweto na Pariskata mirovna konferencija - b.m.) od gr~ka strana se naglasi idejata za podelba na Albanija. Se ~ini, likvidacijata na Markos e vo izvesna smisla rezultat na stravot na Sovetite od tajniot dogovor me|u Tito i Markos, i e paralelen na Sojuzot - Belgrad-Atina, no jugoslovenskata granica izgleda s# pove}e i pove}e se zatvora za pobunetite”.<Isto tamu...>

Postoi obemna istra`ena i neistra`ena arhivska dokumentacija od francuska proviniencija koja se odnesuva na Makedonija. Vrz osnvoa na moite dosega{ni istra`uvawa, moja ocenka e deka niz ovaa dokumentacija se provlekuva i bi rekol preovladuva stanovi{teto za prifa}awe na edna realnost koja ne mo`ela da se negira ili zaobikoli, celosno e prifatena vistinata za jasno oformenoto makeadonsko nacionalno ~uvstvo sred makedonskiot narod, za negovata samobitnost i nacioanlna posebnost zasnovana vrz posebnosta na jazikot, teritorijata, obi~aite, tradiciite, kulturata i drugi nacionalni belezi svojstveni za eden poseben nacionalen identitet.

Ovde zaslu`uva vnimanie da se izdvoi izvestuvaweto na francuskiot ambasador vo Moskva od 15 dekemvri 1949 godina kade stoi: “Makedoncite od Pirinska Makedonija gi imaat osnovnite nacionalni i kulturni prava a vo Grcija ne samo {to nemaat nikakvi nacionalni prava tuku nemaat pravo da go zboruvaat ni svojot maj~in jazik”.<Isto tamu... sign. 103 (Makedonija).>

Zadocnetoto priznavawe na makedonskata nacija i na potrebata od sozdavawe nejzina samostojna dr`ava se rezultat na mnogute vnatre{ni i nadvore{ni faktori i proizleguva od objektivni i subjektivni okolnosti. pred s# od razbienoto makedonsko edinstvo, razoruva~kata mo} na propagandnata dejnost i oru`enite akcii na sosednite dr`avi vo Makedonija, nemaweto poddr{ka barem kaj nekoi od golemite sili, {to ne e slu~aj so drugite pomali sosedni balkanski naordi, i sl. Spored na{a ocenka, od site navedeni i drugi okolnosti, kako osnoven negativne faktor koj ostavi najdlaboki tragi, od site sosedni balkanski dra`vi se izdvojuva Bugarija so nejzinata mo{ne razviena i raznovidna propagandna i oru`ena dejnost, koja be{e proniknala vo site sferi na op{testveniot `ivot vo Makedonija, a pred s# peku u~ili{tata, crkvite, oru`enite akcii vo Makedonija i drugo).

2. Op{testveno-ekonomskata polo`ba vo Makedonija i iseluvaweto na Makedonija

Пrvite pomasovni iseluvawa na Makedoncite od Makedonija zapo~nuvaat vo <XIX>-ot vek i tie, spored soznanijata na francuskite pretstavnici vo Makedonija i sosednite balkanski dr`avi, se rezultat na nepodnoslivata ekonomsko-politi~ka i sigurnosno-bezbednosna polo`ba pod turskiot re`im. Svirepoto zadu{uvawe na Ilindenskoto vostanie i negoviot vrv - Kru{evskata republika kako prva Republika na Balkanot, od strana na nadmonata turska vojska predizvika katastrofalni posledici za idninata na Makedonija i makeadonskiot narod. Niz francuskata dokumentacija od toj period mo{ne pregledno se izneseni masovnite opo`aruvawa na naselbi, kole`i i ubistva na mesnoto makedonsko naselenie vo cela Makedonija. Otprvin makedoncite se iseluvale vo sosednite balkanski zemji a potoa, osobeno po Ilindenskoto vostanie, i vo pove}e evropski i prekuokeanski zemji “bez nade` za vra}awe” - kako {to naglasuvaat francuskite izvori. Spored francuskata dokumentacija, makedonski kolonii se vospostaveni, vo Kanada, SAD, Avstaralija, Argentina, Ungarija i drugi zemji.<Archives diplomatique... Nantes... Fond, Etat General des fonds, serie Skopje, vol. 9.> U{te poargumentirani i mo{ne precizni soznanija za iseluvaweto na Makedoncite se iznesuvaat vo francuskata arhivska dokumentacija vo serijata Monastir (Bitola) od 26-ti juli 1907 godina. “...emigracijata na Makedoncite vo Severna i Ju`na Amerika vo poslednive godini (po Ilindenskoto vostanie do 1907 godina - b.m.) zema s# pogolemi razmeri i pretstavuva zakana i vistinska opasnost za ovoj region, posebno vo ekonomski pogled..., spored sigurni izvestuvawa, brojkata na makedonskata emigracija do denes (1907 godina - b.m.) iznesuva 75.000 lica... od koi sega 300 senao|aat vo Argentina, 1000 vo Teksas, 10.000 vo Kanada...”<Isto tamu...serie Monastir, vol. 13.>

Iseluvaweto na Makedoncite od svojata zemja dobi zasileni dimenzii vo periodot po delbite na Makedonija vo Balkanskite i Prvata svetska vojna, {to spored soznanijata na francuskite i Prvata svetska vojna, {to spored soznanijata na francuskite pretstavnici e rezultat pred s# na nepodnoslivata politi~ko-ekonomska, socijalna i bezbednostna polo`ba na makedonskoto naselenie. Spored franucskiot ambasador vo Kanada Kniht, od fevruari 1929 godina makedoncite me|usebno se povrzani preku raznovidni politi~ki organizacii, kulturni i sporrtski dru{tva od site tri dela na Makedonija, od koi 60% od Pirinska Makedonija.<Archives diplomatique... Paris. Serie Z Europe, sous-serie, Bulgarie 1918-1940, vol.62.>

Me|u pri~inite za iseluvaweto od Makedonija, pokraj nepodnoslivata socijalno-ekonomska i nepovolnata bezbednosna polo`ba na makeadonskoto naselenie, niz francuskata dokumentacija se naglasuva i sproveduvanata kolonizacija ov site tri dela od podelena Makedonija. Taka francuskite pretstavnici naveduvaat deka “od 1919 do 31 mart 1924 godina vo srpska Makedonija se podeleni 118.000 hektari obrabotliva zemja na 8.000 semejstva so okolu 70.000 lica novodojdenci od srpsko-crnogorsko poteklo, kolonizirani vo Makedonija.<Lazar Lazarov, VMRO niz francuskata diplomatija. Skopje, ZUMPRES, 1997, s. 115.>

Pri sproveduvanata kolonizacija od strana na srpskite vlasti vo Makedonija po Prvata svetska vojna, srpskite i crnogorskite doselenici, pokraj dobivaweto na plodna obrabotliva zemja, dobivaa i povolni krediti od zemjodelskata banka so 1% kamata. Mo{ne slikovito i realno e iznesena ekonomsko-socijalnata polo`ba na makedonskoto naselenie vo izve{tajot na francuskiot konzul vo Skopje od 5 septemvri 1932 godina pod naslov “Ekonomskata situacija vo Vardarskata Banovina”, pri{to se naglasuva deka “ekonomskata sostojba vo Vardarska Banovina e mnogu seriozna. Mnogu faktori vlijaeja za toa, no osnovnite se: selanite dobija eden moratorium od {est meseci da gi platat svoite dolgovi i trgovcite gi odbivaat novite krediti, {to zna~i celosna stagnacija na rabotite. Pogolemiot del od trgovcite gi zagubija i malkute pari {to gi imaa. Cenata na `itaricite i drugite zemjodelski proizvodi ne samo {to opa|a, tuku ne mo`e da se najdat kupuva~i. Opiumot pretstavuva najgolemo bogatstvo na ovoj region, koj vo 1928 godina vrede{e 1200 dinari za kilogram, a sega ne vredi pove}e od 300 dinari za kilogram i duri za nego nema kupuva~i. Danocite naglo se zgolemija... pazarot celosno e zamren i nikakva trgovska transakcija ne e mo`na. Selanecot, za da kupi 2 kilogrami {e}er, e prinuden da prodade 30 kilogrami `ito...”.<Archives diplomatique... Paris, serie Z Europe, sous-serie Yogoslavie 1930-1940, vol. 195/6.>

Spored francuski izvori od diplomatskiot arhiv, pri t.n. razmena na naselenieto sprovedena od 1918 do 1924 godina, samo do krajot na 1922 godina, so tendencija da se izmeni etni~kata struktura na naselenieto, vo Grcija se naseleni 868.186 lica - Grci od koi 47.170 vo Tesalija, 55.659 vo Peloponez, a 296.823 lica vo Makedonija, 80.619 vo Trakija i 37.128 vo Epir.<Archives diplomatique... Nantes, Fond, Salonique, serie B, vol. 24 (echange des populations 1918-1924).>

Spored pretsedatelot na Sovetot na ministrite za nadvore{ni raboti na Francija, vo 1924 godina (mart) brojot na Makedoncite vo Bugarija iznesuva 500.000, a spored tursko-bugarskiot dogovor od 15 oktomvri 1923 godina se naglasuva deka “1.200.000 Makedonci se narekuvaat kako Makedonci, a ne bugarski Makedonci i se zalagaat za sozdavawe na avtonomna Makedonija”.<isto tamu... Nantes, Fond, Roma, serie A, vol. 547, Paris, 15. H. 1923.>

Pokraj nepodnoslivata ekonomsko-socijalna polo`ba vo Makeodnija, spored ocenkite na francuskiot diplomatski pretstavnik vo Belgrad Rajmon Bruger izneseni vo negoviot izve{taj od 16 oktomvri 1939 godina pod naslov “Reperkusiite od aktuelnata situacija vo makedonia” (ispraten do Eduard Daladje - pretsedatelna Sovetot na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija), se naglasuva deka “Makedoncite vedna{ po vojnata (se misli na Prvata svetska vojna - B.m. bea objekt na edna politi~ka srbizacija...”.<Archives diplomatique... Paris, serie Z Europe, sous-serie Yougoslavie 1918-1940, vol.167.>

Kon krajot i neposrendo po Vtorata svetska vojna iseluvaweto na Makedoncite prodol`i so nesmaleno tempo. Kako za predvoeniot taka i za paovoeniot period, od site tri dela na Makedonija najmnogu se iseluvale Makedoncite od egejskiot del na integralna Makedonija. Spored izve{tajot na francuskiot konzul od Solun Parmentite od 27 fevruari 1952 godina pod naslov “Gr~ko-makedonskite odnosi”, “podolgo vreme e zasilen procesot na napu{tawe na Egejska Makedonija od Makedonci vo evropskite i prekuokeanskite zemji. Makedoncite nemaat vo Grcija ni elementarni prava, zatoa {to ne se Srbi ili Hrvati”.<Isto tamu... Paris, serie, Commision speciale des Nations Unis pour les Balkans, vol.201-203.> Sli~ni i konkretni uka`uvawa iznesuva posebno francuskiot ambasador vo Belgrad Filip Bodet vo svojot izve{taj od 6 noemvri 1954 godina, naglasuvaj}i deka vo tekot na Gra|anskata vojna vo Grcija (1945-1949 - b.m.) 25.000 Makedonci od Egejska Makedonija gi napu{tija svoite ogni{ta i prebegaa vo Jugoslavija” od niv 25.000 vo NR Makedonija a vkupniot broj begalci od Grcija, spored [arverijat - ~len na Specijalnata komisija na ON za Balkanot, soop{ten vo izve{tajot od 13 maj 1949 godina, iznesuva 552.000 begalci*, od koi od Makedonija bile 232.000.<isto tamu... vol. 201.> Na mestata od progonetite Makedonci od Egejska Makedonija, kon krajot i neposrendo po Vtorata svetska vojna, spored ocenkite na francuskiot ambasador vo Grcija @an Baelen izneseni vo izve{tajot pod nalsov “Pozicijata na Grcija vo makedonskoto pra{awe” od 12 april 1945 godina, gr~kite vlasti doselija i “ja koloniziraa gr~ka Makedonija so gr~ki begalci od Mala Azija”.<Archives diplomatique... Paris... serie z Europe, sous-serie Yougoslavie 1944-1949, vol. 31.> [to se odnesuva do nacionalnata pripadnost na makedonskiot narod, istiot francuski pretstavnik Baelen go naglasuva jasniot gr~ki stav deka “za Grcija ne postoi makedonska nacionalnost - mo`ebi postoi eden makedosnki dijalekt koj e smesa od site sosedni jazici {to gi zboruvaat `itelite vo Makedonija...”.<Isto tamu.>

Nezavisno do koj stepen diplomatskite pretstavnici na Francija vo Makedonija i vo balkanskite dr`avi proniknale do vistinskite sostojbi za statusot, polo`bata i ostvarenosta na nacionalnite prava na Makedoncite vo sosednite zemji (Bugarija, Grcija i Albanija), od istra`enite dokumenti proizleguva deka Francija gi sogledala i go naglasuva kaj Makedoncite s# posilniot podem na nivnoto nacionalno ~uvstvo. Vo dokumentacijata se istaknuva i posebnosta na Makedonija i na makedonskiot narod, a vo oddelni periodi se opravduva i poddr`uva borbata na makedonskiot narod za sozdavawe svoja dr`avnost i samostojnost.

G L A V A V T O R A

OP[TESTVENO-EKONOMSKATA I POLITI^KATA SOSTOJBA VO MAKEDONIJA I OBIDITE ZA OBEDINUVAWE

Geografskata mestopolo`ba i prirodnite resursi na Makedonija i Balkanot vo celina otsekoga{ bile privle~na cel na golemite sili za ovoj del na Evropa. Taa nivna “zainteresiranost” osobeno dojde do izraz vo prvata polovina na na{iot vek, koga apetitite, osobeno na golemite imperijalisti~ki sili - germanski, angliski, francuski, italijanski, kako i nivnite magnati, naglo porasnaa kon Balkanot - toj klu~ na Evropa za politi~ko-ekonomskata i voena ekspanzija na jugoistok od Evropa i Mediteranot. Poradi ovie okolnosti, celta na sekoja od navedenite imperijalisti~ki sili be{e da gi zacvrsti i zgolemi poziciite na Balkanot, {to }e im poslu`i kako otsko~na {tica za zgolemuvawe na svoeto vlijanie i kontrola nad Srednozemno More i Jugoisti~na Evropa. Za da gi ostvarat svoite takvi aspiracii, tie go sproveduvaat poznatiot politi~ko-diplomatski princip <divide et impera> (razdeli i vladej), so {to uspeaja ne samo da sozdadat jaz me|u malite balkanski narodi, tuku i da ja razgorat nivnata me|unacionalna omraza, i {to e najsu{testveno da gi pretvorat vo poslu`no orudie na nivnata zavojuva~ka politika. Golemite sili svojata vakva politika mo{ne ve{to ja sproveduvaa pod maskata na naezavisnost na balkanskite narodi, naso~uvaj}i gi kon me|usebni politi~ki i voeni konfrontacii. Pokonkretno re~eno, iskustvoto poka`a prakti~no deka osnoven izvor na sprotivnostite me|u Jugoslavija i Bugarija be{e nepravednoto teritorijalno razgrani~uvawe me|u ovie dve zemji na {teta na Makedonija i makedonskiot narod. Toa najdobro se gleda od voenite sudiri {to nastanaa za relativno kuso vreme, a posebno od 1885, 1913, 1915 i 1941-1944 godina, pri {to “Ve~nata rana vo politikata na Bugarija e makedonskoto pra{awe. Makedoncite smetaat i sekoga{ nastojuvaat da ja povratat svojata nezavisnost i sekoga{ se protivat na bugarsko-srpskoto zbli`uvawe”.<Archives militaire... Vincenne-Paris... vol. 4 N 388.>

Neposredno po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna nastanuvaat kvalitativni promeni vo egzistencijata na Makedonija i na makeodnskiot narod. Vo taa smisla, mo{ne su{testveno e da se podvle~e deka u{te vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna be{e obezbedena nezavisnosta i nacionalniot suverenitet na Makedonija i na makedonskiot narod od vardarskiot del vo jugoslovenskata federativna zaednica. Taka, u{te kon krajot na juli i po~etokot na avgust 1944 godina, francuskoto voeno izvestitelno Vtoro biro go najavuva ra|aweto na novata makedonska dr`ava: “nova makedonska dr`ava se sozdava vo srceto na Balkanot so glaven grad Skopje stop... te{ko e da se znae kade zapo~nuva i kade zavr{uva Makedonija... bidej}i ima jugoslovenska Makedonija, bugarska Makedonija i gr~ka Makedonija stop... ima, sepak, edna Makedonija i Makedonci... pretstavnicite na makedonskiot narod se sobraa da ja osnovaat nivnata dr`ava i sozdavaweto na makedonskata dr`ava }e ima direktni posledici da se zakopa voenata sekira me|u Bugarite i Jugoslovenite stop”.<Isto tamu... Izve{taj od avgust 1944 godina.> Taka, makedonskiot narod odnapred znae{e zo{to se bori i ni{to ne be{e ostaveno na stihijata, odnosno za negovata sudbina da se re{ava “podocna i vo podobri vremiwa”. Dr`avnopravniot status, nezavisnosta i suverenitetot na makedonskiot narod so odlukite na AVNOJ a posebno na ASNOM se sankcionirani u{te vo tekot na osloboditelnata vojna. Za ovie novonastanati promeni, francuskiot diplomatski pretstavnik vo Atina @an Baelen ja izvestuva svojata vlada vo Pariz, naglasuvaj}i deka “za sozdavaweot na makedonskata dr`va e re{eno vo Jajce vo noemvri 1943 godina, a dr`avnotvorniot akt (na makedonskata dr`ava - b.m.) e od 2 avgust 1944 godina. Vo vrska so sozdavaweto na makedonskata dr`ava vo ramkite na jugoslovenskata federacija se prenesuvaat izvadoci od reakciite na bugarskite oficijalni pretstavnici vo bugarskiot pe~at “Svoboda” i “Utro” i od Radio-Sofija, kade se naglasuva deka ovoj ~in pretstavuva “istoriski nastan od najgolemo zna~ewe” za da se soo~uva mirot na Balkanot, a za Ote~estveniot front na Bugarija, sozdavaweto na makedonskata dr`ava pretstavuva definitiven i kone~en udar na idejata za golema Bugarija... Ovaa makedonska nacionalna svest samata e sposobna da gi zacvrsti raznite nacionalni eksponenti vo eden blok... Prvoto makedonsko nacionalno sobranie vo imeto na makedonskiot narod ja proklamira makedonskata dr`ava kako konstitutiven ~len, ramnopraven vo novata jugoslovenska demokratska zaednica...”<Archives diplomatique... Paris... sous-serie, Yougoslavie, vol. 31.> Izve{taj na francuskiot diplomatski pretstavnik vo Atina, 29 dekemvri 1944 godina.> Vpro~em, vistinata za ra|aweto na novata makedonska dr`ava u{te vo tekot na vojnata ja znaeja i golemite sili, bidej}i nivnite pretstavnici na voenite misii (na SAD, sovetskiot Sojuz i Anglija) prisustvuvaa na inaugurativnata sednica na Makedonskoto sobranie, na koe “se prifatija pove}e merki za rekonstrukcija na Makedonija. Izrazeno e zadovolstvo od otvoraweto na u~ili{ta na makedonski jazik vo cela Makedonija i najaveno e otvoraweto na Univerzitetot vo Skopje... izbrani se kako nadvore{ni po~esni pretsedateli ^er~il, Ruzvelt, Stalin i Tito...”<Archives militaire... vol. 4 N 388, dosie 10, izve{taj od 4. 01. 1945 g.>

So odlukite na zasedanieto na ASNOM, ustavnotvorno se ostvarija vekovnite streme`i na makedonskiot narod za samostojnost i nacionalen `ivot i be{e ovozmo`en razvitok na sopstvenata nacionalna dr`ava. Ovie odluki se od presvrtno istorisko zna~ewe za Makedonija i makedonskiot narod, bidej}i ja izmenija nivnata vekovna polo`ba i od istoriski objekt stanaa istoriski subjekt. Makedonskoot narod so {to se zdobi so pravoto sam da re{ava za svojata sudbina i da ja naso~uva svojata egzistencija, i {to e najzna~ajno toj gi neutralizira i gi zgasna zavojuva~kite apetiti na negovite sosedi, no istovremeno toa niv gi voznemiri bidej}i, kako {to istaknuva francuskata misija smestena vo London vo esenta 1944 godina, “.. Ovaa zemja pred da figurira me|u {este dr`avi {to ja osnovaat jugoslovenskata federacija, bi mo`elo da se ka`e deka... eden del od bugarska Makedonija, ~ii `iteli sakaat da se obedinat so nivnite sonarodnici od Jugoslavija, i bi trebalo da bide priklu~ena vo Federacijata (jugoslovenskata, b.m.)..., gr~kata vlada bi se voznemirila od ovie tendencii od koi bi se skicirala edna pogolema Makedonija... Ovoj incident bi mo`el da predizvika voznemirenost, britanskata vlada gi osuduva aferite na Jugoslovenite... Grcite se dosta zbrkani od samite sebesi i bez makedonskoto pra{awe...”<Archives diplomatique... Paris... serie Z Europe, sous-serie, Yougoslavie, vol. 37> - francuska misija akreditirana vo London, 24 noemvri 1944 godina “mnogu tajno” do francuskiot minister za nadvore{ni raboti - Pariz.>

[to se odnesuva do karakterot na dr`avnoto ureduvawe na pretstojnata Nova Jugoslavija u{te vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo koja se soglasi dobrovolno da pristapi i makedonskiot narod, mo{ne definirana ocenka i vizija izznese J. B. Tito vo esenta 1944 godina vo intervjuto na mar{al Tito i Kimon Georgiev (toga{en premier na Bugarija, b.m.): “nova Federatuvna Jugoslavija gi opfa}a {este federalni edinici: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Bosna i Hercegovina i Crna Gora, a nekoi regioni kako Vojvodina }e imaat svoja avtonomija vo sostavot na edna federalna edinica. Sekoja federalna edinica }e ima svoja nacionalna vlada, a Federativna Jugoslavija }e ima svoja vlada i edno konstitutivno sobranie {to }e bide izbrano vedna{ po osloboduvaweto. Jugoslavija }e se zastapuva za zbli`uvawe i sorabotka so balkanskite sosedi, na prvo mesto so Bugarija... kako garancija protiv site konflikti na Balkanot”.<Isto tamu... vol. 31.. London 16 septemvri 1944 godina do ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Francija - Pariz.>

Francuskata misija akreditirana vo London napravi analiza na Titovata koncepcija i namerite za sozdavawe na novata jugoslovenska Federacija i za inkorporirawe na novata makedonska dr`ava vo nea: “makedonskata dr`ava e edna od {este dr`avi spored programata na Tito... {to ja so~inuvaat nova Federalna Jugoslavija... sozdavaweto na oabedineta Makedonija izgleda mo`e da bide prviot zna~aen preduslov za zbli`uvawe na Jugoslavija i Bugarija... Makedonija od site regioni na Jugoslavija e onoj kade komunizmot ima najsilna pozicija. Nivnoto naselenie (makedonskoto - b.m.) e ugnetuvano so vekovi od Turcite, a potaoa i od negovite razni “osloboditeli”..., no za Makedoncite nivnata zemja opfa}a delovi od bugarskite i gr~kite teritorii a za vistinski glaven grad go smetaat Solun...”.<Isto tamu... vol. 33... Francuska misija smestena vo London, 14 dekemvri 1944 godina, Izve{taj pod naslov “Makedonskata dr`ava” do @or` Bido - minister za nadvore{ni raboti na Francija.>

So osloboduvaweto na Makedonija, politi~kiot `ivot vo ovaa federalna edinica se odviva{e vo znakot na op{tite sfa}awa deka federalniot status na Makedonija vo Jugoslavija pretstavuva mo`nost i zna~aen oblik na nacionalna samostojnost. Prakti~no i formalnaa detronizacija na noemvriskite izbori od 1945 godina za Ustavotvornoto sobranie na Jugoslavija gi opredeluva{e Makedoncite kon zacvrstuvawe na uveruvaweto deka sudbinata na makedonskiot narod vo novosozdadenata situacija e zagarantirana. Manifestaciite so sprotivni politi~ki raspolo`enija imaa sekundarno zna~ewe i bea bez vlijanie na stabilnosta na novata narodna vlast proizlezena od vojata, bidej}i procentot na dadenite glasovi za nea na izborite se dvi`e{e od 98% do 99%.<Vidi poop{irno za rezultatite od izborite za Ustavotvornoto sobranie na Jugoslavija kaj Lazar Lazarov, Op{testveno-politi~kite organizacii vo obnovata i izgradbata na NR Makedonija 1944-1948, Skopje, INI, 1979, istiot avtor, Op{testveno-ekonomskiot razvoj na NR Makedonija 1944-1957. Skopje, INI, 1988.> Me|utoa, ovie izborni rezultati, spored analizite na francuskite pretstavnici, se stavaat pod golem znak na somnevawe, odnosno tie se nevozmo`ni vo edna mnogunacionalna Federacija na antagonisti~ki sprotivstaveni politi~ki struewa: “brojkata od 98% i 99% glasa~i za Vladata na Tito izgleda sme{no, bidej}i e kontradiktorna so brojnite zatvorawa poradi politi~ki motivi ili bez motivi, so policiskite merki...”.<Archives diplomatique... Paris... sous-serie Yougoslavie 1944-1949, vol. 20 - izve{taj - “Vnatre{nata situacija vo Jugoslavija spored najnovi izvestuvawa”.>

Sekako deka ima{e raznovidni politi~ki struewa kon krajot i neposredno po osloboduvaweto pri {to bea iznesuvani razni stojali{ta i ocenki vo koi osporuvan demokratskiot karakter na vlasta, deka taa e vremena i preodna, za{to Makedonija ne e samostojna dr`ava, otpori so motiv - odime na Solun, a ne na Sremskiot front, nezadovolstvo od snabduvaweto so prehranbeni i drugi namirnici na naselenieto (kako na primer vo Bitola i drugi mesta), kriti~ko odnesuvawe kon dr`avniot aparat, koj navistina vo osnova be{e nedostatno iskusen, obrazovan i opiten. Me|utoa, takvite sprotivni otpori ne bea od golem razmer i ne pretstavuvaa mo}en faktor koj mo`e da go sru{i politi~koto edinstvo na novata makedonska federalna dra`va koja se grade{e vo ramkite na jugoslovenskata federacija.

1. Sostojbata na nacionalnite i drugite prava na Makedoncite vo Pirinska Makedonija

So doa|aweto na sovetskata Crvena armija na Balkanot i po soboruvaweto na fa{isti~kiot re`im vo Bugarija na 9 septemvri 1944 godina, nastapi procesot na likvidacija na fa{isti~kata vlast, a vrz nejzinite urnatini se izgraduva{e novata ote~estvenofrontovska vlast. Se postavuva pra{aweto: dali navistina i su{tinski e mo`no preku no} da se izvr{at koreniti promeni bez da se izvle~at nekoi elementi i posledici od prethodniot re`im? Toa e slo`en proces na promeni, opravdano reagira francuskiot diplomatski pretstavnik vo Ankara, Arduin vo svojot izve{taj do francuskata vlada od 30 septemvri 1944 godina, i naglasuva deka i po dr`avnito udar od 9 septemvri mnogu rakovodni bugarski li~nosti “prodol`uvaat da sorabotuvaat so Germanija. Me|u najpoznatite se Do~o Hristov - stariot minister za vnatre{ni raboti, pa za komunikacii Rodoslavov, general Stojanov - komandant na Prvata sofiska divizija, stariot pretsedatel na Sovetot Cankov - fanatiziran privrzanik na Hitleroviot re`im... Gabrovski - stariot minister za vnatre{ni raboti od kabinetot na Filov i odgovoren za merkite protiv Evreite...”.<Isto tamu... sous-serie Turquie 1944-1960, vol. 29 Ankara, 30. 09. 1994 godina. Izve{taj na francuskiot ambasador vo Turcija Arduin do francuskiot minister za nadvore{ni raboti @or` Bido - Pariz.>

[to se odnesuva do jugoslovensko-bugarskite dr`avnopartiski odnosi i stavovi po pra{aweto za nacionalnite prava na makedonskiot narod od pirinskiot dle na Makedonija, su{testveno e da se podvle~e deka tie od pove}e aspekti se raznovidni po svojot karakter i evoluirale vo oddelni periodi. Vo stavovite na BRP(k) sprema nacionalnite prava na makedonskiot narod vo periodot neposredno po Vtorata svetska vojna se zabele`uva osetno evoluirawe i vo osnova mo`e da se sogledaat tri osnovni fazi koi bitno se razlikuvaat. Imeno, prvata faza, koja prakti~no zapo~na od 9 septemvri 1944 godina, odnosno so doa|aweto na novata ote~estvena vlast, a trae{e do polovinaa na 1945 godina. Toa e kratok, no mo{ne zna~aen period na stabilizacija na vnatre{nopoliti~kiot sistem na novata narodna vlast, sozdaden po soboruvaweto na vlasta na fa{isti~ka carska Bugarija. Vo toj kus vremenski period bea o~igledni naporite na bugarska strana za normalizacija na odnosite so Makedonija i Jugoslavija vo celina i imaa pravilen odnos vo priznavaweto na postoeweto na makedonskata nacija: “Specijalno vo vrska so sozdavaweto nam makedonskata slobodna dr`ava vo granicite na federativna Jugoslavija, so {to se pravi seriozen ~ekor kon ostvaruvawe na idealite na Makedoncite za slobodna i edinstvena Makedonija, nie vi davame do znaewe deka na{ata partija i na{iot narod (bugarskata partija i narod - b.m.) najtoplo ja pozdravija novata makedonska dr`ava. Nie }e rabotime na nejzino popularizirawe, kako me|u celiot bugarski narod taka i posebno me|u naselenieto od bugarskiot del na Makedonija, }e rabotime na budeweto na makedonskata nacionalna svest kaj toa naselenie, koristej}i go herojskoto minato i dene{nost na makedonskiot narod vo negovata borba za osloboduvawe...”.<Pismo na sekretarot na CK na BKP Traj~e Kostov do generalniot sekretar na CK na KPJ Josip Broz Tito od 2 noemvri 1944 godina. Dr`avni sekretarijat za inostrane poslove - Beograd. Dokumentacija o bugarskim stavovima prema Jugoslaviji od 1944 do 1969 godine, Beograd, 10 oktobar 1969, s. 20.> Ova e sodr`ano vo pismoto na sekretarot na CK na Bugarskata komunisti~ka partija Traj~e Kostov do generalniot sekretar na CK na KPJ Josip Broz Tito od 2 noemvri 1944 godina.

Vo vrska so pra{aweto za polo`bata na Makedoncite vo Pirinska Makedonija i obidite za obedinuvawe na Makedonija vo ramkite na jugoslovenskata federacija, zaslu`uva vnimanie da se izstakne tajniot dogovor me|u Tito i Kimon Georgiev, premier na Bugarija, za bugarsko-jugoslovenska federacija. Taka, spored informaciite od francuski izvori, premierot na Bugarija K. Georgiev doa|a vo Jugoslavija vo po~etokot na 1945 godina i se sre}ava so Tito, a ovaa sredba i razgovorite “se odr`ani mnogu tajno. Bugarite sekoga{ smetaa deka Makedonija e od su{tinsko ili... sistem na Makedonija e kako na del od... su{tinsko zna~ewe za Bugarija i nikoga{ ne bi prifatile nejzina aneksija kon Jugoslavija, spored Nejskiot dogovor, dogovor {to Bugarite nikoga{ ne go potpi{ale. Ako se ostvari jugoslovensko-bugarskata Federacija, toa dopu{ta ottrgnuvawe na Makedonija od nejzinata orbita, duri i priznavawe na status na avtonomija na ovaa provincija (se misli na Makedonija - b.m.), a Kimon Georgiev e `estok privrzanik na ovaa jugoslovensko-bugarska federacija od sekoga{, toj e pretstavnik na “Zvano” - mlada partija vo koja ~lenuvaat intelektualci i voeni lica, i taa e ~isto voena partija, a nejziniot {ef K. Georgiev biv{ oficer koj u~estvuva{e vo voeniot udar od 9 septemvri 1944 godina i go izdava vesnikot na zvenarite “Izgrev”.<Archives militarie... Vincenne-Paris... vol. 4 N 388- Informacija br. 103 od 22. 02. 1945 “Izvori sigurni”.>

Vo vtorata faza koja go opfa}a periodot od sredinata na 1945 do krajot na 1946 godina, karakteristi~no e da se odbele`at naporite na BRP(k) na nadvore{nopoliti~ki plan, so cel da dobijat poblagi uslovi na Pariskata mirovna konferencija od sojuzni~kite sili antihitlerovata koalicija i poradi potrebata od sreduvawe na me|unarodniot status na ote~estveno-frontovska Bugarija. Vo pogled na nejziniot odnos kon nacionalnite prava na Makedoncite vo pirinskiot del na Makedonija vo ozna~eniot period, treba da se podvle~e deka vo nejzinata politika se prisutni tendenciite na odbrana na makedonskata nacija od bugarskite bur`oaski opozicionerski ostatoci. Vo ovaa faza se prisutni raznovidni vrski na Makedoncite vo pirinska Makedonija so Makedoncite vo NR Makedonija.

Me|utoa, ovaa politika na zadr`uvawe na Makedonija pod bugarska kontrola kako privremeno re{enie do kone~nite odluki na Pariskata mirovna konferencija ne be{e prifatliva alaternativata za sojuzni~kite sili, bidej}i u{te so Atlanstskata povelba vo avgust 1941 godina sojuznicite proklamiraa prijatelstvo, dobrososedska sorabotka, edinstvo, razbirawe me|u narodite i izbor na onakov op{testven sistem kako {to }e posakaat. Poradi toa, idejata za nekakva “obedineta Bugarija” ne mo`ela da se prifati, bidej}i toa be{e neprifatliva politika na Bugarija i dokolku bi se priznala, toa prakti~no bi zna~elo zagrozuvawe na teritorijalniot integritet na Jugoslavija i Grcija, kako aktivni ~lenki vo antihitlerovata koalicija vo Vtorata svetska vojna.

Vo ovaa vtora faza karakteristi~no e da se odbele`i deka doa|a do osetno nadminuvawe na sanstefanskite iluzii za Makedonija i za makedonskoto pra{awe, pa taka u{te ov septemvri 1944 godina vo Sofija se sostanuvaat partiskite delegati na KPJ (Svetozar Vukmanovi}-Tempo i Lazar Koli{evski) i na BRP(k) (Traj~o Kostov, \or|i ^ankov, Cola Dragoj~eva i Todor Pavlov). Na ovoj sostanok bile razgleduvani pra{awata: prvo, po gre{kite na BRP(k) koja ja koristela okupacijata na Makedonija ada ja prisvoi makedonskata partiska organizacija... vtoro, BRP(k) da se ogradi od proglasot na Ote~estveniot front, vo koj se naveduva deka makedonskata nacija ne mo`e da se prisoedini kon edna balkanska dr`ava: treto, da se formiraat posebni voeni edinici od vojnici vo pirinskiot del na Makedonija, ~etvrto, da se pokrene izdavawe na edne list za makedonskata emigracija i za Makedoncite od pirinska Makedonija. Po site ovie pra{awa Bugarite gi prifatile stavovite na delegacijata na KPJ”.<Dr`avni sekretarijat za inostrane poslove... Dokumentacija o bugarskim stavovima... cit. delo, ...s. 14-15.> So toa bea sozdadeni osnovnite preduslovi i za pravoto na sekoja nacija na samoopredeluvawe. Vo novosozdadenata situacija na Bugarija i Jugoslavija, vo ~ii ramki se nao|aat vardarskiot i pirinskiot del na integralna Makedonija se “sozdade kaj pirinskite masi psihoza na cvrsta re{enost za obedinuvawe na slobodnata makedonska dr`ava”, {to vpro~em be{e stav na bugarskiot pretstavnik na Zasedanieto na ASNOM: “razlikata me|u starata kobur{ka Bugarija i ote~estvenofrontovska Bugarija e i vo toa {to ote~estvenofrontovska Bugarija smeta deka treba da i' se vrati onoj del na Makedonija koj denes se nao|a vo granicite na Bugarija”.<Van|a ^a{ule, Od priznavawe do negirawe. Bu