MAKEDONCITE VO BUGARIJA
POSTOJAT VO SITE POPISI PO 1944 g.
od S. Ratevski, dipl. profesor po
istorija
Vo poslednite godini
bugarskata nauka i propaganda pravat golemi napori da gi pobijat rezultatite od
popisot na naselenieto sproveden vo Bugarija od 25. 12. 1946 g. do po~etokot na
januari 1947 g. Pri~ina za nivnoto uporno negirawe doa|a od bugarskata nacionalisti~ka dogma deka nema, ne mo`e i ne
treba da ima Makedonci za{to tie site se "Bugari". A rezultatite od
popisot se mnogu jasni- mnozinstvoto od narodot vo Pirinskiot del na Makedonija
se deklariralo kako Makedonci. Eve gi i samite rezultati:
Procent na lu|eto {to se deklarirale kako Makedonci spored okolii. (neoficialni rezultati objaveni vo v. Pirinsko Delo na 30.12.1946 g.)
|
Okolija |
Procent Makedonci |
|
Petri~ |
85-90 % |
|
Sveti Vra~ |
80-85 % |
|
Nevrokop |
60-65 % |
|
Razlog |
55-60 % |
|
Gorna Xumaja |
45-50 % |
A eve i oficialnite
podatoci za dve okolii (Dr`aven arhiv na R. Bugarija f. 210, opis 1, a. e. 903;
od knigata na V. Jotevski - Nacionalnata afirmacija na Makedoncite vo
Pirinskiot del na Makedonija 1944-1948 g. Skopje 1996, s. 155).
|
//////////////////// |
//////////// |
ma`i |
`eni |
||||||
|
narodnost |
vkupno |
0-18
g. |
18-59
g. |
nad
60 g. |
drugi |
0-14
d. |
15-49
g. |
nad
50 g. |
|
|
Bugari |
756 |
168 |
569 |
19 |
430 |
160 |
225 |
45 |
|
|
Makedonci |
15
609 |
7539 |
6
690 |
1380 |
15
224 |
6
292 |
6801 |
2131 |
|
|
Pomaci |
11 |
5 |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
|
Turci
|
142 |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
|
Rusi |
2 |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
|
Grci |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
|
Cigani |
191 |
98 |
79 |
/ |
77 |
77 |
/ |
/ |
|
|
Karaka~ani |
24 |
12 |
10 |
/ |
13 |
13 |
/ |
/ |
|
|
Srbi |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
|
Vkupno |
16
745 |
7
822 |
7248 |
1399 |
15
774 |
6542 |
7026 |
2176 |
|
Zbirni podatoci za Svetivra~ka okolija (1946 g.)
|
////////////////// |
ma`i |
`eni |
||||||
|
narodnost |
vkupno |
0-18
g. |
18-59
g. |
nad
60 g. |
vkupno |
0-14
g. |
15-49
g. |
nad
50 g. |
|
Bugari |
2 862 |
1
179 |
1
437 |
226 |
2 470 |
970 |
1
169 |
330 |
|
Makedonci |
18
174 |
8
475 |
7
779 |
1
420 |
17
953 |
7
190 |
8
315 |
2
448 |
|
Pomaci |
29 |
16 |
12 |
1 |
26 |
8 |
14 |
4 |
|
Rusi |
10 |
/ |
7 |
3 |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
Grci |
4 |
1 |
3 |
/ |
2 |
/ |
2 |
/ |
|
Romanci |
3 |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
Cigani |
373 |
189 |
152 |
30 |
368 |
178 |
146 |
42 |
|
Evrei |
1 |
/ |
/ |
/ |
2 |
1 |
1 |
/ |
|
Ermenci |
7 |
1 |
6 |
/ |
1 |
1 |
/ |
/ |
|
Albanci |
/ |
/ |
/ |
/ |
4 |
2 |
2 |
/ |
|
^esi |
/ |
/ |
/ |
/ |
2 |
/ |
/ |
1 |
|
vkupno |
21
463 |
9
861 |
9
396 |
1
680 |
20
828 |
8
362 |
9
749 |
2
825 |
|
pismeni |
13
613 |
/ |
/ |
/ |
10
069 |
/ |
/ |
/ |
|
nepismeni |
7 859 |
/ |
/ |
/ |
10
764 |
/ |
/ |
/ |
Spored bugarskite
tolkuvawa rezultatite se dol`at na pritisok vrz naselenieto izvr{en od strana
na N.R.Makedonija i Jugoslavija preku BRP-komunisti (?) i onie gra|ani {to se
sprotistavuvale bile maltretirani i pra}ani vo zatvor. Vo prilog na toa se
naveduvaat poedine~ni se}avawa na lu|e so dene{en datum. No takvata teza e
absolutno nerealna i neodr`liva.
Vedna{ se postavuvaat
nekolku pra{awa. Zo{to ne postoi naredba za zadol`itelno zapi{uvawe na
naselenieto kako makedonsko i kako mo`elo bez takva naredba da se izvr{i
nasilno pomakedon~uvawe na naselenieto od strana na popi{uva~ite koi spored
bugarskite avtori isto se ose}ale Bugari? (Velikobugarskite apologeti citiraat
samo edna sli~na naredba,izdadena navodno od okolijskiot na~alnik vo Razlog, no
ne mo`at da objasnat zo{to nepostojat takvi naredbi vo ostanatite okolii na
Pirinska Makedonija, nitu centralna naredba vo sli~na smisla. Kako darazlo`kiot
gradona~alnik samoiniciativno se osudil da izdade takva zapoved. Rezultatite od
popisot vo Razlo`ko kade brojot na zapi{anite kako Bugari e vtor po golemina vo
okrugot pravat postoeweto na takva naredba nerealno i somnitelno vo sekoj
pogled.) Ispa|a deka popi{uva~ite toa go storile samoiniciativno i protiv
svojata sovest i ovaa ~udna ideja im do{la nekako na site niv istovremeno.
Potoa, zo{to vo popisnite karti ne figurira grafa "Makedonec"?!
Za~uduvaat i rezultatite koi iako (spored bugarskite avtori) bile dobieni po
pat na nasilstvo ne se 99 % (kakvi se site rezultati dobivani po direktiva kaj
komunistite) tuku sredno 70 % Makedonci? Zo{to rezultatot po okolii e
tolku razli~en?
Procentot na
Makedoncite (t.e.na onie {to se deklarirale kako takvi, za{to site vo Pirinsko
se Makedonci) e najgolem vo najodale~enite od Bugarija okolii kade i
asimilacijata bila poslaba i toa e sosema razbirlivo. Nerazbirlivo stanuva koga
}e go pogledneme od bugarska gledna to~ka. Ispa|a deka vo pograni~nite okolii
kade otporot e mnogu polesen i horata se pomalku zavisni tie dale najslab otpor
a vo okoliite vo vnatre{nosta kade i
kontrolata i stravot se pogolemi a uslovite za otpor pomali tie uspe{no i
hrabro i se sprotistavile na vlasta i okolu polovinata se zapi{ale
"Bugari".Najgolem e procentot na "Bugarite" tokmu vo
najkomunisti~kite okolii-Razlo{ka i Gornoxumajska a najmal vo Petri~ka i
Svetivra~ka kade bazata na komunistite e najslaba - pa za kakva direktiva i
nasilstvo preku BRP(k) mo`e da stanuva zbor? Sakam da obratam vnimanie deka popisot
e sproveden vo Bugarija, od bugarski
vlasti vo vrame koga seu{te postoi demokratska opozicija i koga Pirinskiot del
veke 34 godini se nao|al vo Bugarija za koe vreme Makedoncite bile
bugarizirani! Ako postoel nekakov strav toj bil kaj lu|eto so Makedonska svest
za koi i sega{nosta i idninata bile celosno nejasni a ne za lu|eto so bugarska
svest koi `iveele vo bugarska dr`ava. Tie poslednite nemale nikakva pri~ina za
strav za{to soglasno so odlukite na X
plenum na CK na BRP(k) od 9.08 1946 g. duri i da dojdelo do obedinuvawe na
Pirinskiot del kon NR Makedonija ("zemajki ja vo predvid voljata i
interesite na samiot makedonski narod") toa ke bilo vo ramkite na federacija
vo koja ke se nao|ala i Bugarija bez da postoi granica me|u Makedonija i
Bugarija a site `iteli na Pirinska
Makedonija koi sakale }e mo`ele da si go zadr`at bugarskoto dr`avjanstvo.
Druga bila situacijata
za lu|eto so makedonska svest. Ne samo {to nemalo za niv grafa
"Makedonec" na popisot, no i nikoj ne im garantiral deka mo`at
slobodno i bez posledici da se izjasnat kako Makedonci. Duri pet dena po
zapo~nuvaweto na popisot poradi brojnite pra{awa na ~itatelite vo ,Pirinsko
Delo (25.12 1946 g.) izleguva tekst deka Makedoncite mo`at slobodno da se
izjasnat kako Makedonci. Makedonskata emigracija vo etni~ka Bugarija toa mo`ela
da go pro~ita duri po zavr{uvaweto na popisot na 6.01.1947 g. vo v.Makedonsko
zname.Mo`e no ne mora-toa e porakata pritoa mnogu zadocneta.
Sepak najdobar dokaz
deka izjasnuvaweto bilo slobodno ( osven nesigurnosta kaj lu|eto so makedonska
svest se razbira) se samite rezultati.Od 5 do 55 % od naselenieto vo raznite
okolii na Pirinska Makedonija se zapi{alo kako "Bugari". Ako tie
mo`ele da go storat toa za{to da ne mo`ele da se zapi{at "Bugari" i
ostanatite dokolku sakale?I obratno , ako tie {to se zapi{ale kako Makedonci go
storile po prinuda zo{to nemalo takva prinuda i za onie {to se zapi{ale kako
"Bugari"? I vo {to bi se sostoela takvata prinuda? Kako naprimer se
kazneti 55 % od naselenieto na
Gornoxumajska okolija {to se zapi{ale kako Bugari? Ili 40-45-te % vo Razlog?
Spored bugarskoto tolkuvawe na popisot tie treba da se prateni vo zatvor no
takvo ne{to nema.
Dokolku bugarskata
vlast navistina sakala da go zapi{e naselenieto vo Pirinska Makedonija kako
makedonsko toa mnogu lesno mo`ela da go napravi po administrativen pat bez da
gi pra{uva lu|eto, kako {to postapuvala dotoga{. (Konkreten primer: Elena
Gligorova od selo Caparevo do 1944 g i po 1963 g. redovno e zapi{uvana kako
"Bugarka" i ako se ose}ala i do denes se deklarira kako Makedonka.Taa
toa go komentira taka: "nikoj ne me pra{al". Duri i lu|eto {to bile
ispra}ani na smrt zatoa {to se deklarirale i borele kako Makedonci redovno bile
zapi{uvani kako "Bugari" !)Nesomneno e deka dokolku sakale site
Makedonci da se zapi{at kako Makedonci , a ne kako Bugari, vlastite toa celosno
i lesno }e go napravele i vo 1946 g. a ne samo delumno.Jasno e zna~i deka tie
ne sakale takvo ne{to.
[to se odnesuva do sovremenite "se}avawa" na
poedinci za nasilno zapi{uvawe kako Makedonci vo 1946 g., tie ne mo`at da se
oslobodat od somnenieto imeno deka se sovremeni i profiterski ,dadeni od lu|e
{to poziciite vo op{testvoto gi dol`at
na svojata bugarska opredelba , ili na lu|e koi , sakajki da gi zadr`at
steknatite pozicii insistiraat na sekoj na~in da ja izmijat nerentabilnata makedonisti~ka damka od svoeto minato i da
ja doka`at svojata sovremena no i "iskonska" ~ista bugarska svest.
Pritoa treba da se pravi razlika me|u lu|eto {to se samoopredeluvale kako
Bugari i velikobugarskite nacionalisti koi se stremele svojata opredelba na
sekoja cena da mu ja nametnat na seto naselenie i zatoa jarosno se
sprotistavuvale na dadenata mo`nost Makedoncite da se samoopredeluvaat kako
Makedonci (kako mitropolitot Boris naprimer). Prvite nemale problemi so vlasta
dodeka vtorite mo`elo zakonski da bidat sankcionirani.
U{te pomal dokaz za "nasilstvo vrz
bugarskata svest" se presudite za "van~omihajlovizam" koi bile
donesuvani ne poradi bugarskata svest na sudenite lica, tuku ili za nivno u~estvo vo organizacijata na
Mihajlov porano i zlodela protiv komunistite, ili zaradi antikomunizam, ili
poradi opredelba za obedineta i nezavisna Makedonija pod zapaden protektorat i
dr. pri {to ~esto se osuduvani i lu|e so makedonska nacionalna svest. Poznato e
deka presudite vo stalinisti~kiot period imaat {ablonski karakter bez da se
vodi seriozna smetka za realntasodr`ina i vistinitosta na prestapite.
Dokolku se sude{e na lu|eto so bugarska opredelba bi trebalo polovinata
naselenie na Razlo`ka i Gornoxumajska okolii da se najde v zatvor.
Obidite da se negiraat
rezultatite ne dr`at.Pritoa mnogu e simptomati~no deka "nau~nicite" -negatori zboruvaat samo za ovoj popis no nemaat hrabrost da gi analiziraat
drugite popisi i niv ednostavno gi
premol~uvaat, {to samo po sebe dovolno zboruva za nau~nosta i objektivnosta na
nivnite trudovi kako i za celite {to si gi imaat postaveno. Ne obid da se
istra`i vistinata , tuku obid taa da se porekne (kade postoi mo`nost) da se
izvrti ili premol~i(kade {to ne mo`e da se falsifikuva)! Da pogledneme toa {to
hrabro i objektivno se premol~uva od
Bugarska strana.
Vo 1946-1947 u~ebna
godina (t.e. vo ista godina so gorerazgledaniot popis) vo u~ili{tata vo Pirinska Makedonija ,
Oblasnata u~ili{na direkcija napravila popis na u~enicite. Eve gi i
rezultatite:
|
Okolii |
Makedonci-hristijani |
Makedonci-muslimani |
Bugari |
Cigani |
Drugi |
Vkupno |
|
Gornoxumajska |
7344/
87,4 % |
116/ 1,3 % |
820/ 9,3
% |
69/ 0,8 % |
44/ 0,5 % |
8393 |
|
Nevrokopska |
7141/
62,7 % |
3002/
26,0 % |
788/ 7,6 % |
116/
1,0 % |
506/
4,3 % |
11553 |
|
Petri~ka |
7755/
92,7 % |
/ |
625/ 7,3 % |
/ |
/ |
8480 |
|
Razlo{ka |
4552/ 74,1 % |
1420/
23,6 % |
45/ 0,7 % |
129/
2,1 % |
5/ 0,1 % |
6121 |
|
Svetivra~ka |
8286/ 88,9 % |
/ |
906/ 9,6 % |
145/
1,5 % |
/ |
9397 |
|
vkupno |
35048/
78,4 % |
4538/
10,5 % |
3184/
7,3 % |
459/
1,1 % |
555/
1,3 % |
43844 |
(od knigata na
V.Jotevski,Nacionalnata afirmacija...str 156)
Vkupniot broj u~enici so makedonska
nacionalna svest( i hristijani i muslimani) e 39 586 (88,9 %) nasproti 3 184
"Bugari" (7,3 %) , 459 Cigani (1 %) i 555 drugi(1,27 %-najveke Turci
i Evrei).
Ne e poznato da imalo
naredba za zadol`itelno zapi{uvawe na decata kako Makedonci a i postoeweto na 3
184 koi se zapi{ale Bugari poka`uva deka bugarskata identifikacija ne bila
zabraneta. Ne se poznati nikakvi
represalii vrz onie {to se zapi{ale Bugari (za razlika od represaliite vrz
u~enici {to se deklarirale kako Makedonci vo 60-tite i 70-tite
godini).Rezultatite go potiknale bugarskoto ministerstvo za prosveta da prezeme ~ekori za voveduvawe na
Makedonski jazik i istorija vo u~ili{tata vo Pirinska Makedonija {to se
realiziralo vo slednata godina. Rezultatite na ovoj popis sporedeni so onoj na
naselenieto naveduvaat na razmisla.
Decata se sekoga{ pootvoreni i hrabri, pomalku se soobrazuvaat so op{testvenite
naslojuvawa i poveke se buntuvaat protiv nepravdata odkolku vozrasnite.Tie ne
samo {to ne se bunele pri sproveduvaweyo na popisot (u{te eden siguren znak
deka toj bil sproveduvan demokraatski!) no i hrabro po detski ja iska`ale
svojata nacionalnost-ne{to {to nivnite roditeli napateni i napla{eni od 34
godi{niot teror i nesigurni vo idninata ne sekoga{ nao|ale hrabrost da go
napravat. Taka rezultatite od popisot na naselenieto vo 1946 g. za pirinskiot
kraj navistina ne ja odrazuvaat dovolno to~no svesta na naselenieto bidejki
poradi inertniot strav mnogu lu|e so makedonska svest se deklarirale kako
"Bugari"!
Poznato e isto taka
deka BRP-komunisti vo toj period vo
odnos na Makedoncite se pridr`uvala do principot na nacionalno samoopredeluvawe,
poradi {to bila ostro kritikuvana od makedonskite patrioti vo Bugarija. Tie
poa|ale od faktot deka 34 godini Makedoncite vo Bugarija bile bugarizirani pa
direktnata primena na principot na samoopredeluvawe zna~el obid da se ozakonat
rezultatite na taa asimilacija. Tie barale kulturno prosvetna rabota i vreme za
da se nadminat posledicite od bugarizacijata, Makedoncite da dobijat dovolno
informacija za da mo`at da precenuvaat objektivno i duri toga{ da se primeni
principot na samoopredeluvawe. Pritoa uka`uvale na faktot deka 99 % od
naselenieto vo Pirinska Makedonija e Makedonsko i zatoa ne mo`e tamu da stanuva
zbor za Bugari tuku za bugarizirani Makedonci(pismo na G.Madolev do CK na
BRP(k)). Takvite nivni stavovi ne bile zemeni vo predvid i bugarskite vlasti
prodol`ile da go primenuvaat principot na samoopredeluvawe podr`uvajki go na
takov na~in rezultatot na 34 godi{nata asimilacija-bugarskata nacionalna
opredelba me|u Makedoncite. (Takvata opredelba e potvrdena na petnajsetiot
plenum na CK na BRP(k) od 13.07.1948 g. vo zaklu~ocite "t.6 Da mu se
ostavi na naselenieto vo Pirinskiot kraj samoto slobodno da ja opredeluva
svojata nacionalnost").
Toa posebno ke dojde do
izraz po rezolucijata na Informbiroto vo letoto na 1948 g. protiv Jugoslavija
po koja e ukinata minimalnata kulturna avtonomija vo Pirinska Makedonija i
asimilacijata (neoficialno) e
vozobnovena. Po 1948 g. bugarskata vlast oficialno priznava postoewe na
makedonska nacija (so mnogu ograduvawa) a neoficialno ja negira.
Sledniot popis na
naselenieto {to isto se premol~uva od bugarska strana e sproveden vo dekemvri 1956 g. vo poinakvi uslovi.
Makedonecot G.Dimitrov e mrtov. Stalinistot ^ervenkov e odstranet. Na~elo na
BKP zastanuva Todor @ivkov , voda~ na nejzinoto nacionalisti~ko krilo i otvoren
nacionalist. Noviot popis e zamislen od nego kako na~in na koj da se poka`e
nepostoeweto na makedonskata nacionalna svest vo Bugarija. Kako fanati~en
bugarski nacionalist toj bil apsolutno siguren deka Makedoncite se ~uvstvuvaat
Bugari i pri slobodno izjasnuvawe toa ke go deklariraat. (Interesen e eden
slu~aj raska`an od samiot @ivkov vo negovite spomeni. Pred popisot koga bil na
poseta vo grad Goce Del~ev go po~astile so mestna rakija i toj nazdravil so zborovite:"silna
e ,vle~e na jug" .Prisutnite go aplodirale. Toa toj go sfatil za nesomnen
znak za bugarskite ~uvstva na naselenieto(?!){to dovolno zboruva za nego kako
li~nost pa ne treba komentar). Zatoa toj bil posebno zainteresiran popisot da
se sprovede slobodno. Vo instrukciite za kontrolorite na popisot vo odnos na
Makedoncite direktno stoi deka sekoj sam si ja odreduva nacionalnata pripadnost
(v'pros 8 b)) a tajnata na podatocite bila zagarantirana. Tokmu ova e pri~inata
rezultatite od ovoj popis vo Bugarija uporno da se premol~uvaat. Nikoj ne mo`e
da se pofali deka na nego bil prisiluvan({to vo 1946 g. teoretski sepak mo`e da
se primi vo poedine~ni slu~ai,no od strana na lokalni makedonski patrioti a ne
na vlasta).Eve gi i rezultatite od popisot.
|
|
N
R Bugarija |
Blagoevgradski okrug |
||
|
Vkupno |
7 613 109 |
100,00 % |
221 015 |
100,00 % |
|
Bugari |
6 506 541 |
85,47 % |
93 671 |
33,33 % |
|
Makedonci |
187 789 |
2,47 % |
178 862 |
63,64 % |
|
Cigani |
197 789 |
2,52 % |
4 774 |
2,16 % |
|
Turci |
656 025 |
8,62 % |
3
219 |
1,46 % |
Nacionalna struktura na naselenieto vo Pirinska Makedonija spored po okolii istiot popis
|
Okolii |
Makedonci |
Bugari |
Drugi |
|
Sandanska |
89,49 % |
7,51 % |
3,00 % |
|
Petri~ka |
82,64 % |
15,15 % |
2,16 % |
|
Blagoevgratska |
52,18 % |
45,08 % |
2,71 % |
|
Razlo{ka |
45,18 % |
39,05 % |
11,92 % |
|
Gocedel~evska |
45,77 % |
49,45 % |
4,77 % |
|
vkupno |
63,64 % |
33,33 % |
3,03 % |
Rezultatite se blizki
do onie od u~eni~kiot popis vo 1946 g.samo {to Makedoncite muslimani po
neobjasnivi pri~ini se zapi{ani kako Bugari.
Prisutnosta na 33,33 % Bugari ja potvrduva slobodnosta na popisot vo
odnos na Bugarskata samoopredelba. Vo vremeto na zacvrstena i apsolutna
komunisti~ka diktatura dokolku vlasta sakala rezultatot bi bil 99 % Makedonci a
ne odvaj 63,64 %.
Vo vrska so ova sakam
da navedam i eden spomen na tatko mi Ivan
koj za vreme na popisot `iveel vo seloto Razdolo, Kar{ijaka vo Pirinska
Makedonija. "Nema{e nikakvo nasilstvo. Be{e slobodno. Site vo seloto se
izjasnija kako Makedonci, samo eden Georgi se zapi{a Bugarin. Ottoga{ site vo
seloto go vikaaa "\orgi-bugarino."
Rezultatite od popisot
ne go obeshrabrile T.@ivkov. Po odstranuvawe od vlast na Makedonecot Anton
Jugov(1959) i zbli`uvaweto so Tito,toj vo mart 1963 g. na plenum na CK na BKP
pro~ital svoj referat vo koj ja negiral makedonskata samobitnost. Ideolozite na
BKP svesni za realnosta go primile so mol~ewe a poveketo prisutni vo svoite
govori de fakto ne se soglasuvale so nego i ako formalno mu dale polna podr{ka.
Koristejki se so silata na svojata pozicija (premier i {ef na BKP) toj gi
nametnal svoite stavovi i plenumot "do{ol do zaklu~ok" deka Makedoncite vo Pirinska Makedonija se
~isti Bugari ( se razbira nikoj i ne pomislil da gi zapra{a samite
Makedonci),deka ne postoi makedonska nacionalnost i soodvetno deka Makedonskata
nacija vo Vardarska Makedonija se izgraduva na "antibugarska"
osnova,kako posledica od asimilacijata
izvr{ena od strana na srpskata bur`oazija tamu(?!) Kolku i da bile nerealni ovie stavovi sepak vlegle vo
temelot na sovremeniot bugarski nacionalizam. Taka Todor @ivkov,poznat vo
Bugarija kako "tato" stanal tatko na bugarskiot neonacionalizam od
koj bugarskata vlast e nemo}na da se oslobodi den deneska.
Novite stavovi na CK na
BKP bile sprovedeni vo `ivot po site pravila na komunisti~kata dikatatura. Vo 1964-1965
godina se vodi masovna propagandna kampanija za bugar{tinata i protiv
Makedonskata nacionalna posebnost. Vo uslovi na sekakov pritisok e sproveden
noviot popis na naselenieto vo 1965 g (godina porano od voobi~aenoto!). Ovoj
pat rezultatite se vo soglasnost so poznatata komunisti~ka procentualna {ema: 99,5 % od naselenieto vo Pirinska Makedonija bilo izjasneto kako
"Bugari",a odvaj 0,5 %
izdr`ale da se zapi{at Makedonci {to skapo go naplatuvale. Eden dedo mi raska`a
deka koga do{le da go zapi{uvaat i go pra{ale kakov e po
nacionalnost,rekol:Makedonec.Mu odgovorile deka nema Makedonci i mo`e da se
zapi{e kako Bugarin.Toga{ im rekol:"koga ne mo`e Makedonec zapi{ete me
Slavjanin".[to se slu~ilo potoa ne ka`a no verojatno bil izjasnet kako
Bugarin. (Sli~ni neutralni nacionalnosti se koristeni od Makedoncite i vo
popisot od 1992 g. koga , ako ne im bilo dozvoluvano da se zapi{at kako
Makedonci vo znak na protest ~esto se zapi{uvale Eskimi, Patagonci, Kinezi i
sl). Interesen e i slu~ajot so pretsedatelot na op{tinskiot sovet vo selo
Skrt-Petri~ko koj vo popisnata karta
svoera~no dopi{al "Po naredba na Bugarskata Komunisti~ka Partija izjavuvam deka sum Bugarin " {to mnogu
go ~inelo i nego i negovoto semejstvo. Mnogumina bile tepani, zapla{uvani,mnogumina
ne bile ni pra{uvani, a u{te posilno deluval stravot od vlasta. Vsu{nost
rezultatite sami zboruvaat za sebe i ne e potreben komentar. Tie poka`uvaat
kolku se pla{el narodot od vlasta i kolku {ansi imal da se zapi{e razli~no od
ona {to mu go diktirale ({to u{te edna{ potvrduva deka popisite me|u 1946-1956 g. vo koi 1/3 se deklarirale kako
Bugari bile slobodni). Vo vnatre{nosta
na Bugarija kade ne mo`elo da se vodi tolku stroga kontrola po toa pra{awe kako vo Pirinskiot del 8750 du{i
se izjasnile kako Makedonci (vo Pirinsko se samo 1 500).
Vedna{ po popisot
zapo~nala kampawa za smena na paso{ite
vo koi bila ozna~ena Makedonskata nacionalnost, so takvi vo koi pi{uvalo
"Bugari". Pritoa ne bile po{tedeni ni onie {to sepak uspeale da se
zapi{at Makedonci-i tie dobile karti
kako Bugari. Kampawata pridru`ena so najgrub pritisok, zakani i
nasilstvo traela tri godini, no duri do 1974 g. se u{te imalo lu|e {to odbivale da si gi smenat paso{ite trpejki
gi site negativni posledici od toa. Koga milicijata }e zaprela gra|anin so
paso{ vo koj stoela makedonska nacionalnost taa paso{ot go kinela i go
kaznuvala "prekr{itelot" (takov e na primer slu~ajot so Andon Andonov
od Gole{evo na koj tri pati mu go kinele paso{ot za da go nateraat da si go
smeni). Pretsedatelot na biv{ata Makedonska Narodna Fedralna Organizacija
(1943-1948) Nikola Georgiev od Petri~ (biv{ konclogorist po makedonskoto
pra{awe) odkako go dobil noviot paso{
vo koj bil ozna~en kako Bugarin odbil da go primi izjavuvajki deka ne e
negov (poradi svojata makedonska
nacionalna svest toj bil gonet od vlasta i voop{to ne mu se zaoi{uval raboten
sta`, a so nego zaedno bilo maltretirano i celoto semejstvo).
Izraz na takvite novi
antimakedonski opredelbi e odbivaweto na Bugarskiot Pisatelski Sojuz vo 1965 g.
da potpi{e dogovor so Dru{tvoto na Pisatelite na Makedonija na bugarski i
makedonski jazik od {to se gleda deka
korenite na jazi~niot spor od
poslednite godini trgnuvaat od Todor`ivkovata nacionalisti~ka doktrina od
{eesetite godini.
Na plenumot na BKP odr`an
na 26-27.12 1967 g. T.@ivkov donesuva programa za nacionalisti~ko vospituvawe
na narodot. Predvideno e propagandata da gi opfati site sferi na ~ovekovata
dejnost i site metodi dostapni za totalitarnata dr`ava. Na osnova na ovaa
programa se vr{i planska denacionalizacija na Makedoncite vo Bugarija vo
narednite decenii. Vo {eesetite godini se oformuva @ivkovata koncepcija za
edinstvena bugarska socialisti~ka nacija. Vo 1968 g.e donesena i zvani~nata
dogma po makedonskoto pra{awe vo psevdonau~en stil (so premol~uvawe i
iskrivuvawe na delovi od istorijata) vo bro{urata "Makedonskija
v'pros"-izdanie na Bugarskata Akademija na Naukite. Akademijata razbirlivo
"doa|a" do apsolutno identi~ni sfa}awa na istorijata kako
nemnogugramotniot @ivkov. Taka makedonskata nacija i "nau~no" e
osudena na nepostoewe.
Na ist na~in e
sproveden i popisot vo 1974 g. i rezultatite se sli~ni. Samo brojkata na
Makedoncite deklarirani kako takvi vo Pirinskiot del se namalil tri pati i
stignal 500 , dodeka vo vnatre{nosta na Bugarija nemalo promeni.Taka
"Bugarite" vo Pirinska Makedonija stanale 99,9 %.
Takvata politi~ka
linija na @ivkov vo osumdesetite godini
go dovede vo sudir i so turskoto malcinstvo. Samo {to sega problemot ne mo`el
da se premol~i,kako poradi zapo~natite glasnost i perestrojka i zbli`uvawe so
zapadot,taka i poradi prisustvoto na silnata turska dr`ava spremna da gi
za{titi svoite sonarodnici (za razlika od slu~ajot so Makedoncite,~ija dr`ava
se nao|a{e vo ramkite na centralisti~ka Jugoslavija bez svoja politika pa ne
mo`e{e da se zastapuva za svoite sonarodnici bez dozvola na Tito). T. @ivkov
pak "otkri" deka vsu{nost Turcite vo Bugarija bile asimilirani Bugari
i im gi smeni imiwata. BAN pak gi
prifati i "nau~no" obrazlo`i negovite otkritija (spravedlivo e
T.@ivkov da bide posmrtno primen za po~eten ~len na BAN i da mu se presudi doktorska titula bidejki na dva pati uspeal
da napravi revolucionerni nau~ni otkritija posramotuvajki gi tituliranite
bugarski istori~ari i u~ejki gi kako "treba" da rabotat). Toa dovede
do poznatoto begawe na 500 000 Turci od Bugarija. So toa etni~ko ~istewe @ivkov
e vsu{nost prete~a i u~itel na Slobodan Milo{evi}. Slu~ajot so turskoto
malcinstvo go ilustrira i slu~ajot so makedonskoto malcinstvo pred toa. I
Makedoncite davaa silen (duri i vooru`en) otpor.Organizacii postoea vo sekoe
naseleno mesto i sekoe u~ili{te, no vo vremeto na najdiv komunizam i vo ekot na
studenata vojana tie nemaa nikakva {ansa.
Vo januari 1990 g.
bugarskiot parlament od nemajkade
delumno se korigira sprema turskoto malcinstvo no vo odnos na
Makedoncite na 07.03 1990 g. go potvrdi todor`ivkoviot stav deka makedonskoto
malcinstvo e "nepostoe~ko" i "nema nitu istoriski,nitu
pravni,nitu kakvi i da bilo drugi osnovanija da se bara takvo malcinstvo"
vo Bugarija. Programata za nacionalisti~ko vospituvawe na narodot ima{e dadeno
"bogati " plodovi.I pokraj izjavite na ministerot za nadvore~ni
raboti Bojko Dimitrov , deka "dokolku stanuva pra{awe za etni~koto
samosoznanie, vo uslovite na demokratizacija kaj nas nema nikakvi pre~ki za
slobodno izrazuvawe na voljata" dadena na 16.02 1990 g , pojavata na
makedonskite organizacii i nivnite akcii vo mart i april istata godina se do~ekani krajno
neprijatelski i so etiketirawe "predavstvo,rodootstapni{tvo" i sl. a
vo maj se prezemeni direktni ~ekori za nivna zabrana (samo namesata na
me|unarodniot faktor gi spasi ovie organizacii od celosno uni{tuvawe). Taka se
poka`a deka pravoto na samoopredeluvawe(spored bugarskoto sfa}awe) va`i za
Makedoncite samo ako se izjasnat kako Bugari no dokolku se drznat da go
iskoristat za da se deklariraat kako Makedonci ke bidat proglaseni za
predavnici na "svojata" nacija. Se poka`a isto deka nasproti
zborovite na ministerot osnovna pre~ka "za slobodno izrazuvawe na
voljata" e tokmu dr`avnata vlast i bugarskiot nacionalizam.
Oficialnite
antimakedonski stavovi ne se promenija
nitu po popisot od 1992 g koga spored poslednite oficialni podatoci 10
803 du{i se deklarirale kako Makedonci (na 8 000 od niv vlastite ne im ja
priznavaat nacionalnata opredelba bidejki kako maj~in jazik go poso~ile
bugarskiot pri {to pak se obiduvaat da
gi ozakonat rezultatite od asimilacijata). Toa me|utoa ni najmalku ne im smeta
na bugarskite vladi po sekoj povod najoficialno da tvrdat deka vo Bugarija nema
Makedonci i makedonsko nacionalno malcinstvo.
Popisot vo 1992 g. e
sproveden vo uslovi na zabraneti i progonuvani makedonski organizacii,nasilstva
nad nivnite ~lenovi i masovna antimakedonska propaganada. Ne e napraveno ni{to
da se namali so decenii nasaduvaniot strav.Podatocite ne se tajni. Nema posebna
grafa "Makedonec" (makar {to vo site prethodni popisi Makedoncite
postojat!) dodeka se zapi{ani so posebna grafa malcinstva od 2-3 000 du{i.
Dopu{teni se brojni prekr{oci.^esto prebroitelite voop{to ne gi ni pra{ale gra|anite
a direktno gi zapi{uvale kako Bugari, pa moralo pohrabrite da protestiraat.
^esti se i slu~aite koga prebroitelite
gi agitirale onie {to se izjasnile kako Makedonci deka toa e nepravilno
i deka se tie Bugari. Vo eden slu~aj go zamolile zapi{uvaniot da ne insistira
da se zapi{e kako Makedonec "za{to }e treba posle s# da prepi{am od
po~etok"! Vo drug slu~aj se obidele da zpi{uvaat so moliv pa moralo
zapi{uvanite da protestiraat ( i dvata slu~aja se od Sandanski). Ne se
objasnuvalo dobro za da razberat lu|eto
koi sakale da se deklariraat kako Makedonci deka toa mo`at da go storat vo
posebnata grafa "drugi", a ednostavno im nudele da gi zapi{at kako
drugi ,{ to normalno se sfa}a vo smisla
da gi zapi{at pod nekoe od drugite malcinstva (Turci, Cigani i dr. )
poradi {to nekoi se soglasuvale "podobro" da gi zapi{at kako
Bugari. Nasred popisot vo lokalnite
medii se krenal golem {um za opasnosta od makedonizmot i zapi{uvaweto na lu|eto
kako Makedonci i ja povikuvale vlasta da prezeme seriozni merki protiv ovaa
"nacionalna opasnost".
Interesno e deka tie
iznesuvaat neoficialni podatoci {to mnogu se razlikuvaat od oficialnite. Spored
niv: "vo gr.Petri~ 30 % se zapi{ale kako Makedonci"(t.e.
12-13000);"vo Blagoevgrad 9 000 du{i se zapi{ale Makedonci";"vo
nekoi sandanski sela do 80 % od naselenieto se zapi{uva kako Makedonci" i
sli~no.Toa nikako ne mo`e da se usoglasi so izlezenite po golemo zadocnuvawe
oficialni rezultati za samo 10 803 Makedonci vo Bugarija. Koga i vo najgolemiot
pritisok vo 1964 - 1974 g. nadvor od Pirinska Makedonija se zapi{uvale
Makedonci 7-8 000 du{i, bi ispadnalo deka sega samo 3 000 du{i vo Pirinska
Makedonija se zapi{ale kako Makedonci {to e o~igledna nevistina (samo ~lenovite
na raznite makedonski organizacii tamu so svoite semejstva se nad 5 000 du{i).
Zatoa i makedonskite organizacii vo Bugarija ne gi priznavaat oficialnite
rezultati od ovoj popis ( a isto i onie vo 1965,1974 g) kako dobieni od
nedemokratski sproveden popis i dopolnitelno falsifikuvani.
Za odbele`uvawe e deka
me|u posledniot i predposledniot popis ima pauza od 18 godini namesto
normalnite 10 {to go izdava stravot na vlastite od eventualnite rezultati.
I drugo ~udi vo posledniot popis-prisustvoto na okolu 80
000 du{i zapi{ani kako "drugi" makar {to site malcinstva(osven
Makedoncite) si imaat posebna grafa!
Mo`eme da zaklu~ime
deka Makedoncite se prisutni nezavisno od pritisocite na site {est popisi od
1946 g. do sega pa odrekuvaweto na
nivnoto postoewe denes vo Bugarija
ednostavno e laga (i toa neverojatno cini~na) i plod na iracionalen
{ovinizam. Pri~inata za takvoto negirawe e o~igledna:makedonskata nacionalna
svest vo Pirinska Makedonija (koja od turska pominala direktno pod bugarska
vlast) ne mo`e inaku da se objasni osven kako izvorna i nasledena od samiot
narod od minatoto a ne privnesena odnadvor i ve{ta~ka kako {to o~ajni~ki besmisleno se obiduvaat da
doka`at bugarskite nacionalni ideolozi. Makedonskata svest vo Bugarija e `iviot
dokaz, faktot {to gi zamol~uva site bugarski nacionalisti~ki sofisticizmi za
nepostoeweto na makedonskata nacionalnost.
Samo popisite me|u
1946-1956 g. se sprovedeni slobodno a onie potoa vo uslovi na grub
pritisok. Dali Makedoncite so
makedonska svest vo 95 % makedonskiot Pirinski del se u{te se mnozinstvo ili
kako posledica na asimilacijata stanale malcinstvo (kako svest) na svojata
teritorija,ne znaeme bidejki ne postojat realni pokazateli za toa (a za toa se
krivi tokmu bugarskite vlasti). Na osnova na poveke li~ni nabquduvawa mo`am da
konstatiram deka golem del od naselenieto tamu gi odbegnuva "nacionalnite
pra{awa" i ~esta e pojavata na lu|e bez svoja nacionalna svest ~ija deviza
e: "kakov me zapi{at takov sum". Bugarskata svest kaj mnogumina {to
se deklariraat kako Bugari e mo{ne slaba:"{tom `iveam vo Bugarija sum
Bugarin-ako `iveam vo Turcija ke bidam Tur~in". Mnogu silen e stravot kaj lu|eto {to se ose}aat
Makedonci toa da go deklariraat pred nepoznati lu|e.
Neophodno e Bugarija da
prezeme ~ekori za razbivawe stravot me|u Makedoncite (da priznae postoeweto na
makedonsko malcinstvo kaj nea,da izjavi deka sekoj slobodno bez strav mo`e i
treba da se deklarira spored svoeto ~uvstvo
i da postavi posebna grafa "Makedonec" na popisite bidejki
brojkata na Makedoncite e dovolno golema) i da prezeme merki za smiruvawe na
netrpelivosta na Bugarite vo odnos na Makedonskata nacionalna posebnost {to vo
poslednite decenii ve{ta~ki e sozdadena od strana na vlastite po programata na
T. @ivkov -za da se re{i problemot demokratski i po evropski.
Veke postojat
srame`livi znaci vo pozitivana nasoka no za `al mora da se konstatira deka
iracionalniot nacionalizam vo Bugarija e se u{te premnogu silen.