MAKEDONCITE VO BUGARIJA POSTOJAT VO SITE POPISI PO 1944 g.


od S. Ratevski, dipl. profesor po istorija

 

 

Vo poslednite godini bugarskata nauka i propaganda pravat golemi napori da gi pobijat rezultatite od popisot na naselenieto sproveden vo Bugarija od 25. 12. 1946 g. do po~etokot na januari 1947 g. Pri~ina za nivnoto uporno negirawe  doa|a od bugarskata nacionalisti~ka dogma deka nema, ne mo`e i ne treba da ima Makedonci za{to tie site se "Bugari". A rezultatite od popisot se mnogu jasni- mnozinstvoto od narodot vo Pirinskiot del na Makedonija se deklariralo kako Makedonci. Eve gi i samite rezultati:

 

Procent na lu|eto {to se deklarirale kako Makedonci spored okolii.   (neoficialni rezultati objaveni vo v. Pirinsko Delo na 30.12.1946 g.)

 

Okolija

Procent Makedonci

Petri~

85-90 %

Sveti Vra~

80-85 %

Nevrokop

60-65 %

Razlog

55-60 %

Gorna Xumaja

45-50 %

 

 

A eve i oficialnite podatoci za dve okolii (Dr`aven arhiv na R. Bugarija f. 210, opis 1, a. e. 903; od knigata na V. Jotevski - Nacionalnata afirmacija na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija 1944-1948 g. Skopje 1996, s. 155).

 

Zbirni podatoci za petri~ka okolija

////////////////////

////////////

ma`i

`eni

narodnost

vkupno

0-18 g.

18-59 g.

nad 60 g.

drugi

0-14 d.

15-49 g.

nad 50 g.

 

Bugari

     756

168

   569

    19

     430

   160

  225

    45

 

Makedonci

15 609

7539

6 690

1380

15 224

6 292

6801

2131

 

Pomaci

       11

5

/

/

/

/

/

/

 

Turci

     142

/

/

/

/

/

/

/

 

Rusi

         2

/

/

/

/

/

/

/

 

Grci

/

/

/

/

/

/

/

/

 

Cigani

     191

98

     79

/

       77

     77

/

/

 

Karaka~ani

      24

12

     10

/

       13

     13

/

/

 

Srbi

/

/

/

/

/

/

/

/

 

Vkupno

16 745

7 822

7248

1399

15 774

6542

7026

2176

 

 

 

 

 

Zbirni podatoci za Svetivra~ka okolija (1946 g.)

//////////////////

ma`i

`eni

narodnost

vkupno

0-18 g.

18-59 g.

nad 60 g.

vkupno

0-14 g.

15-49 g.

nad 50 g.

Bugari

  2 862

1 179

1 437

   226

  2 470

   970

1 169

   330

Makedonci

18 174

8 475

7 779

1 420

17 953

7 190

8 315

2 448

Pomaci

       29

    16

     12

       1

       26

       8

    14

      4

Rusi

       10

/

       7

       3

/

/

/

/

Grci

         4

       1

       3

/

         2

/

      2

/

Romanci

         3

/

/

/

/

/

/

/

Cigani

     373

   189

   152

     30

     368

   178

   146

    42

Evrei

         1

/

/

/

         2

       1

       1

/

Ermenci

         7

       1

      6

/

          1

       1

/

/

Albanci

/

/

/

/

         4

       2

       2

/

^esi

/

/

/

/

         2

/

/

       1

vkupno

21 463

9 861

9 396

1 680

20 828

8 362

9 749

2 825

pismeni

13 613

/

/

/

10 069

/

/

/

nepismeni

  7 859

/

/

/

10 764

/

/

/

 

 

Spored bugarskite tolkuvawa rezultatite se dol`at na pritisok vrz naselenieto izvr{en od strana na N.R.Makedonija i Jugoslavija preku BRP-komunisti (?) i onie gra|ani {to se sprotistavuvale bile maltretirani i pra}ani vo zatvor. Vo prilog na toa se naveduvaat poedine~ni se}avawa na lu|e so dene{en datum. No takvata teza e absolutno nerealna i neodr`liva.

Vedna{ se postavuvaat nekolku pra{awa. Zo{to ne postoi naredba za zadol`itelno zapi{uvawe na naselenieto kako makedonsko i kako mo`elo bez takva naredba da se izvr{i nasilno pomakedon~uvawe na naselenieto od strana na popi{uva~ite koi spored bugarskite avtori isto se ose}ale Bugari? (Velikobugarskite apologeti citiraat samo edna sli~na naredba,izdadena navodno od okolijskiot na~alnik vo Razlog, no ne mo`at da objasnat zo{to nepostojat takvi naredbi vo ostanatite okolii na Pirinska Makedonija, nitu centralna naredba vo sli~na smisla. Kako darazlo`kiot gradona~alnik samoiniciativno se osudil da izdade takva zapoved. Rezultatite od popisot vo Razlo`ko kade brojot na zapi{anite kako Bugari e vtor po golemina vo okrugot pravat postoeweto na takva naredba nerealno i somnitelno vo sekoj pogled.) Ispa|a deka popi{uva~ite toa go storile samoiniciativno i protiv svojata sovest i ovaa ~udna ideja im do{la nekako na site niv istovremeno. Potoa, zo{to vo popisnite karti ne figurira grafa "Makedonec"?! Za~uduvaat i rezultatite koi iako (spored bugarskite avtori) bile dobieni po pat na nasilstvo ne se 99 % (kakvi se site rezultati dobivani po direktiva kaj komunistite) tuku  sredno 70 %  Makedonci? Zo{to rezultatot po okolii e tolku razli~en?

 

Procentot na Makedoncite (t.e.na onie {to se deklarirale kako takvi, za{to site vo Pirinsko se Makedonci) e najgolem vo najodale~enite od Bugarija okolii kade i asimilacijata bila poslaba i toa e sosema razbirlivo. Nerazbirlivo stanuva koga }e go pogledneme od bugarska gledna to~ka. Ispa|a deka vo pograni~nite okolii kade otporot e mnogu polesen i horata se pomalku zavisni tie dale najslab otpor a vo okoliite  vo vnatre{nosta kade i kontrolata i stravot se pogolemi a uslovite za otpor pomali tie uspe{no i hrabro i se sprotistavile na vlasta i okolu polovinata se zapi{ale "Bugari".Najgolem e procentot na "Bugarite" tokmu vo najkomunisti~kite okolii-Razlo{ka i Gornoxumajska a najmal vo Petri~ka i Svetivra~ka kade bazata na komunistite e najslaba - pa za kakva direktiva i nasilstvo preku BRP(k) mo`e da stanuva zbor? Sakam da obratam vnimanie deka popisot e sproveden  vo Bugarija, od bugarski vlasti vo vrame koga seu{te postoi demokratska opozicija i koga Pirinskiot del veke 34 godini se nao|al vo Bugarija za koe vreme Makedoncite bile bugarizirani! Ako postoel nekakov strav toj bil kaj lu|eto so Makedonska svest za koi i sega{nosta i idninata bile celosno nejasni a ne za lu|eto so bugarska svest koi `iveele vo bugarska dr`ava. Tie poslednite nemale nikakva pri~ina za strav za{to soglasno so odlukite na X plenum na CK na BRP(k) od 9.08 1946 g. duri i da dojdelo do obedinuvawe na Pirinskiot del kon NR Makedonija ("zemajki ja vo predvid voljata i interesite na samiot makedonski narod") toa ke bilo vo ramkite na federacija vo koja ke se nao|ala i Bugarija bez da postoi granica me|u Makedonija i Bugarija a  site `iteli na Pirinska Makedonija koi sakale }e mo`ele da si go zadr`at bugarskoto dr`avjanstvo.

 

Druga bila situacijata za lu|eto so makedonska svest. Ne samo {to nemalo za niv grafa "Makedonec" na popisot, no i nikoj ne im garantiral deka mo`at slobodno i bez posledici da se izjasnat kako Makedonci. Duri pet dena po zapo~nuvaweto na popisot poradi brojnite pra{awa na ~itatelite vo ,Pirinsko Delo (25.12 1946 g.) izleguva tekst deka Makedoncite mo`at slobodno da se izjasnat kako Makedonci. Makedonskata emigracija vo etni~ka Bugarija toa mo`ela da go pro~ita duri po zavr{uvaweto na popisot na 6.01.1947 g. vo v.Makedonsko zname.Mo`e no ne mora-toa e porakata pritoa mnogu zadocneta.

 

Sepak najdobar dokaz deka izjasnuvaweto bilo slobodno ( osven nesigurnosta kaj lu|eto so makedonska svest se razbira) se samite rezultati.Od 5 do 55 % od naselenieto vo raznite okolii na Pirinska Makedonija se zapi{alo kako "Bugari". Ako tie mo`ele da go storat toa za{to da ne mo`ele da se zapi{at "Bugari" i ostanatite dokolku sakale?I obratno , ako tie {to se zapi{ale kako Makedonci go storile po prinuda zo{to nemalo takva prinuda i za onie {to se zapi{ale kako "Bugari"? I vo {to bi se sostoela takvata prinuda? Kako naprimer se kazneti  55 % od naselenieto na Gornoxumajska okolija {to se zapi{ale kako Bugari? Ili 40-45-te % vo Razlog? Spored bugarskoto tolkuvawe na popisot tie treba da se prateni vo zatvor no takvo ne{to nema.

 

Dokolku bugarskata vlast navistina sakala da go zapi{e naselenieto vo Pirinska Makedonija kako makedonsko toa mnogu lesno mo`ela da go napravi po administrativen pat bez da gi pra{uva lu|eto, kako {to postapuvala dotoga{. (Konkreten primer: Elena Gligorova od selo Caparevo do 1944 g i po 1963 g. redovno e zapi{uvana kako "Bugarka" i ako se ose}ala i do denes se deklarira kako Makedonka.Taa toa go komentira taka: "nikoj ne me pra{al". Duri i lu|eto {to bile ispra}ani na smrt zatoa {to se deklarirale i borele kako Makedonci redovno bile zapi{uvani kako "Bugari" !)Nesomneno e deka dokolku sakale site Makedonci da se zapi{at kako Makedonci , a ne kako Bugari, vlastite toa celosno i lesno }e go napravele i vo 1946 g. a ne samo delumno.Jasno e zna~i deka tie ne sakale takvo ne{to. 

 

[to se odnesuva  do sovremenite "se}avawa" na poedinci za nasilno zapi{uvawe kako Makedonci vo 1946 g., tie ne mo`at da se oslobodat od somnenieto imeno deka se sovremeni i profiterski ,dadeni od lu|e {to  poziciite vo op{testvoto gi dol`at na svojata bugarska opredelba , ili na lu|e koi , sakajki da gi zadr`at steknatite pozicii insistiraat na sekoj na~in da ja izmijat nerentabilnata  makedonisti~ka damka od svoeto minato i da ja doka`at svojata sovremena no i "iskonska" ~ista bugarska svest. Pritoa treba da se pravi razlika me|u lu|eto {to se samoopredeluvale kako Bugari i velikobugarskite nacionalisti koi se stremele svojata opredelba na sekoja cena da mu ja nametnat na seto naselenie i zatoa jarosno se sprotistavuvale na dadenata mo`nost Makedoncite da se samoopredeluvaat kako Makedonci (kako mitropolitot Boris naprimer). Prvite nemale problemi so vlasta dodeka vtorite mo`elo zakonski da bidat sankcionirani.

 

 U{te pomal dokaz za "nasilstvo vrz bugarskata svest" se presudite za "van~omihajlovizam" koi bile donesuvani ne poradi bugarskata svest na sudenite lica, tuku  ili za nivno u~estvo vo organizacijata na Mihajlov porano i zlodela protiv komunistite, ili zaradi antikomunizam, ili poradi opredelba za obedineta i nezavisna Makedonija pod zapaden protektorat i dr. pri {to ~esto se osuduvani i lu|e so makedonska nacionalna svest. Poznato e deka presudite vo stalinisti~kiot period imaat {ablonski karakter  bez da se  vodi seriozna smetka za realntasodr`ina i vistinitosta na prestapite. Dokolku se sude{e na lu|eto so bugarska opredelba bi trebalo polovinata naselenie na Razlo`ka i Gornoxumajska okolii da se najde v zatvor.

 

Obidite da se negiraat rezultatite ne dr`at.Pritoa mnogu e simptomati~no  deka "nau~nicite" -negatori  zboruvaat samo za ovoj popis no nemaat hrabrost da gi analiziraat drugite popisi i  niv ednostavno gi premol~uvaat, {to samo po sebe dovolno zboruva za nau~nosta i objektivnosta na nivnite trudovi kako i za celite {to si gi imaat postaveno. Ne obid da se istra`i vistinata , tuku obid taa da se porekne (kade postoi mo`nost) da se izvrti ili premol~i(kade {to ne mo`e da se falsifikuva)! Da pogledneme toa {to hrabro  i objektivno se premol~uva od Bugarska strana.

 

Vo 1946-1947 u~ebna godina (t.e. vo ista godina so gorerazgledaniot popis)  vo u~ili{tata vo Pirinska Makedonija , Oblasnata u~ili{na direkcija napravila popis na u~enicite. Eve gi i rezultatite:

 

Okolii

Makedonci-hristijani

Makedonci-muslimani

Bugari

Cigani

Drugi

Vkupno