Nepoznat izve{taj
na Metodija [atorov - [arlo
Istoriska,
a ne partiska vistina
[atorov be{e eden od retkite
makedonski komunisti~ki kadri, koj vo svoeto dosie vo Kominternata po
nacionalnost se opredeli za Makedonec iako be{e ~len na CK na BKP
Podgotovka: d-r
ZORAN TODOROVSKI
Duhot na Metodija
[atorov - [arlo povtorno ja razbrani makedonskata mediumska scena. Negovata
li~nost i delo, negovite pogledi i stavovi, negovata nacionalna opredelenost i
pripadnost, povtorno bea staveni na istoriska preocenka i preispituvawe, a
nekoi, duri, i na stolbot na sramot.
Za apsurdot da
bide u{te pogolem i nevoobi~aen, toa go pravat, ili poto~no, go pi{uvaat i
prepora~uvaat se u{te nekoi makedonski istori~ari koi dosega go dr`ea monopolot
na istoriskata vistina, onie anga`irani istori~ari koi makedonskata
istoriografija ja dovedoa na stroga partiska kontrola i koi li~nostite na
makedonskoto revolucionerno dvi`ewe gi prispsobuvaa na ideolo{kite potrebi na
vremeto.
Dosledno
opstojuvaj}i na nasledenite tezi i soznanija i ednostrano dograduvaj}i gi
starite ocenki, ovie na{i istori~ari i ponatamu vo svoite namenski prilozi
citiraat tu|i mislewa i opservacii (naj~esto na nekoga{ni balkanski
komunisti~ki funkcioneri), prenebregnuvaj}i gi avtenti~nite izvori i dokumenti.
Pritoa, so pomo{ na redakciskite naslovi i nadnaslovi (Denes), tie povtorno
Metodija [atorov - [arlo go etiketiraat kako stariot Bugarin i kako najgolem
vinovnik {to go priklu~il, (a ne povrzal). Pokrainskiot komitet na KMP kon BKP.
So vakvite prepoznatlivi taftologii, tie kako da zaboravija deka [atorov be{e
eden od retkite makedonski komunisti~ki kadri koj vo svoeto dosie vo
Kominternata po nacionalnost se opredeli za Makedonec, i pokraj toa {to be{e
~len na CK na BKP. Od druga strana, nim voop{to ne im pre~i {to PK na KPM ne
samo {to ne be{e samostojna makedonska partiska organizacija, pa i vo podredena
polo`ba vo sostavot na KPJ, tuku pred i po nego kako partiski sekretar, PK
nema{e makedonsko partisko obele`je, tuku jugoslovensko i srpsko (PK na KPJ za
Srbija).
Ovie na{i
istori~ari, dolgogodi{ni nau~ni rabotnici, na koi im bea {iroko dostpani site
fondovi i dokumenti, pa i onie zabranetite, otidoa vo penzija, a ne go nau~ija
osnovnoto pravilo na istoriskata nauka - upotrebuvawe na dokumentite od prva
raka. Vo slu~ajot na [atorov: {to veli, {to pi{uva samiot [atorov vo svoite
dokumenti - izve{tai, pisma, povici i sl., a ne drugi {to pi{uvaat za nego, ili
poto~no, upotrebuvaat dokumenti od vtora raka, odnosno prepoznatlivi etiketi,
insinuacii i sli~ni epiteti. A, pak, drugi, koi so godini ~ukaat na akademskite
vrati, za niv, se u{te nema relevantni dokazi za ulogata na [arlo vo
makedonskata istorija, preminuvaj}i taka lesno pokraj mnogubrojnite objaveni, a
nekoi i od samite niv, organizaciski i partiski dokumenti, rezolucii, povici,
apeli i pisma, ~ij avtor be{e, nikoj drug, tuku samiot [arlo.
LEKCII ZA
ISTORIJATA
I, kako po
pravilo, nim redovno im se pridru`uvaat se u{te prisutnite apart~ici od
redovite na rakovodstvata na zdru`enijata na borcite od NOV (ili se zatskirvaat
pod nivniot ~ador). Ovaa revolucionerna elita, koja, vsu{nost, mu ja skroi
sudbinata, a po vojnata i istoriskata ocenka na [arlo, povtorno se javuvaat so
nivnata ve}e poznata retori~ka partiska frazeologija od prviot kongres na KPM
od 1948 godina. Tie i ponatamu delat lekcii koi treba i kako da ja pi{uvaat
istorijata, zabele`uvaj}i im na oddelni novinari i publiciteti {to se osmelile
da go vozdignat pietetot na kontraverzniot [arlo. Pritoa, istite tie zaboravaat
deka tokmu takvite istori~ari od hobi bea prvite i dolgo vreme edinstveni
pioneri koi go zapo~naa procesot na preispituvawe na ulogata na [arlo vo
makedonskoto revolucionerno dvi`ewe, koga istori~arite so godini mol~ea,
zanemaruvaj}i ja svojata profesionalna povikanost i nau~na odgovornost za objektivno
tretirawe na li~nosta na [arlo. Pridru`uvaj}i se slepo na partiskata poslu{nost
i prifa}aj}i go nemo servilniot ritual na svoeto partisko rakovodstvo, tie
te{ko se osloboduvaat od zabludata deka istorijata vo nivno vreme ja pi{uvaa
samo poslu{nite, ili poto~no odbranite istori~ari, i se u{te ne se sfa}aat deka
nasilstvoto vrz istorijata, {to tie go prote`iraa, ne gi dade posakuvanite
rezultati.
OTVORENO PROTIV
MAKEDONCITE
Pridru`uvaj}i se
kon na~eloto za upotreba na dokumentite od prva raka, prilo`uvam eden dosega
nepoznat dokument - Izve{taj na se u{te osporuvaniot Metodija [atorov - [arlo
od 1937 godina, {to pred nekolku godini go pronajdov vo partiskite fondovi na
Centralniot dr`aven arhiv vo Sofija, Republika Bugarija. Ovoj Izve{taj pod naslov:
Zo{to bugarskata fa{isti~ka diktatura po 19 maj sproveduva otvorena
protivmakedonska politika, dostaven do Zadgrani~noto biro na Centralniot
komitet na BKP vo Moskva, odnosno do Vasil Kolarov (Kako {to pi{uva na
marginite na Izve{tajot), pretstavuva eden od najanaliti~nite procenki za
politi~kata i ekonomskata polo`ba, kako i za politi~koto raspolo`enie na
makedonskite emigrantski i begalski masi vo pirinskiot del na Makedonija vo
me|uvoeniot period. Vo Izve{tajot Petri~ko, odnosno pirinskiot del na Makedonija,
[atorov go narekuva makedonskiot kraj, vo koj makedonskoto naselenie celosno ja
prifatilo idejata za izgraduvawe masovno makedonsko dvi`ewe. Podvlekuvaj}i deka
vo ovoj makedonski kraj na prvo mesto treba da se postavat pra{awata {to imaat
nacionalen karakter, [atorov vo Izve{tajot sugerira da se popularizira idejata
za sozdavawe edinstvena makedonska narodna organizacija, odnosno makedonska
partija, odreduvaj}i ja prioritetnata zada~a na Makedoncite vo ovoj del na
Bugarija vo izgraduvaweto na makedonski naroden front.
So objavuvaweto na
ovoj dokument {to poteknuva od peroto na [atorov, ne mo`eme da go izbegneme
tolku osporuvanoto na~elo za potrebata od prepro~ituvawe na istorijata, imaj}i
predvid deka tokmu ovoj dokument go upotrebiv pred nekolku godini kako Izve{taj
od nepoznat avtor. Me|utoa, navra}aj}i se povtorno na ovoj nepotpi{an dokument,
a, pritoa, kompariraj}i gi i analiziraj}i gi pove}eto stavovi, pogledi i
zalagawa na [atorov vo oddelni rezolucii i zapisnici na ZP na CK na BKP, {to
nekoi od niv gi objaviv pred nekolku godini, dojdov do konstatacija deka
predmetniot Izve{taj e napi{an tokmu od samiot Metodija [atorov.
Edna{
pomo{, drugpat progon
Sekoga{
zavojuva~kata politika na bugarskiot imperijalizam vo liceto na makedonskoto
nacionalno-osloboditelno dvi`ewe imala eden svoj seriozen protivnik.Zatoa {to
toa nacionalno-osloboditelno dvi`ewe e edna antiteza na aneksionisti~kata
politika vo odnos na Makedonija.
Ako vo izvesni
momenti velikobugarskite {ovinisti~ki reakcionerni sredini i nivnite vladi
pomagale i pomagaat oddelni makedonski organizacii ili dvi`ewa, toa pomagawe e
takvo, dokolku tie organizacii i dvi`ewa se stavat vo usluga na nivnata
zavojuvana politika. I obratno.
[tom toa dvi`ewe,
malku ili pove}e, dobiva posamostoen karakter i se naso~uva protiv
reakcionernata politika na bugarskite zavojuva~i, toa se podlo`uva na
naj`estokoto progonuvawe.
Po 19 maj, so
voveduvaweto na otvorena fa{isti~ka diktatura, bugarskata reakcija sprovede
po{iroka teroristi~ka akcija protiv celokupnoto makedonsko dvi`ewe, pred se {to
e makedonsko. I toa e lesno objasnivo. Koga bugarskite imperijalisti i fa{isti
se nao|aat vo eden period na neposredna i zasilena podgotovka za vojna, sekoja
makedonska inicijativa, od kade i da proizleguva, koja se stremi da go za~uva
samostojniot karakter na makedonskata borba, se javuva mnogu poopasna i zaradi
toa glavniot udar na reakcijata be{e naso~en, pred se, DA GO UBIE, PRED SE,
MAKEDONSKIOT KARAKTER NA BORBATA (so golemi bukvi vo Izve{tajot, b.m.).
Za taa cel, bea
rastureni redica makedonski organizacii i instituti, kako VMRO na Mihajlov i
[andanov, Nacionalniot komitet, Makedonskiot mladinski sojuz i dr., koi ne bea
na centralisti~ki pozicii, no koi sepak imaa makedonski karakter.
ZABRANETI
PRAZNUVAWA
Zatoa, bugarskite
vlasti vo makedonskiot kraj gi simnuvaat od u~ili{tata i ~itali{tata imiwata i
portretite na vidni makedonski revolucioneri, zabranuvaat bilo kakvi besedi ili
~itawe referati po makedonski pra{awa. Ja otpu{taat makedonskata inteligencija
vo dr`avnite i op{tinskite ustanovi,kako {to e slu~ajot vo G. Xumaja, Sv.
Vra~ko, i smenuvaweto na u~itelite sandanisti vo Nevrokopsko i Razlo{ko, duri i
na popot - sandanist.
Zatoa, im se
zabranuva na bliskite na ubienite Makedonci da organiziraat panihidi, da gi
posetuvaat grobovite, kako {to e slu~ajot po povod godi{ninata od ubistvoto na
T. Aleksandrov, na Jane Sandanski i dr.
Se zabranuva, isto
taka, naselenieto vo makedonskiot kraj i begalcite vo Bugarija slobodno da gi
proslavuvaat svoite narodni praznici, kako {to se Ilinden, Goceviot den,
godi{ninata od Kru{evskata republika i dr. Mladite Makedonci, koi sakale da
postavat venci na spomenikot na nepoznatiot ~etnik vo Gorna Xumaja, na bistata
na P. J. Javorov vo Nevrokop i dr., bile najvulgarno rasterani od policijata.
Toj teroristi~ki
bran, vo pomal ili vo pogolem obem, gi zasegna privrzanicite na mihajlovistite,
nekoi od niv se u{te ne se pomirile so sostojbata i pravat obidi da gi obnovat
svoite rastureni organizacii, kako {to e slu~ajot so G. Xumaja.
So site tie merki
bugarskata reakcija saka:
1. Da go za~uva
zagrabeniot del od teritorijata na Makedonija, da go dr`i vo pokornost
makedonskoto naselenie, za da mo`e polesno da go ograbuva;
2. Da go prisvoi
makedonskoto pra{awe, otkako }e go pretvori vo ~isto bugarsko dr`avno pra{awe;
3. Da go podgotvi
psiholo{ki i fakti~ki op{testvenoto mislewe, tuku i vo stranstvo, za eventualno
osvojuvawe na ostanatite delovi od Makedonija, kako bugarski.
EKONOMSKATA
SOSTOJBA I GRABE@OT NA MAKEDONSKOTO NASELENIE VO PETRI^KO
Kako {to ve}e
pogore rekovme, teroristi~kata akcija na fa{isti~kata diktatura ima za cel se
u{te da go dr`i vo ropska pot~inetost makedonskoto naselenie, za na toj na~in
toa da bide polesno ograbuvano. I navistina, krajno bednata sostojba vo koja se
nao|a makedonskoto naselenie vo Petri~ko ne mo`e, ili skoro ne mo`e, da se
sporedi so niedno drugo bugarsko naselenie vo raznite delovi na Bugarija
Bezobyirniot
grabe` na produktite na makedonskite stopanstvenici, golemite dano~ni te{kotii
i postojanoto tormozewe, do takov stepen materijalno go isto{tija naselenieto,
{to toa nema vo xebot nitu dva leva kibrit da si kupi.
So sopstveni u{i
slu{nav od makedonskite selani i gra|ani vo G. Xumajsko kako raska`uvaat deka
pri zapi{uvaweto na svoite deca vo u~ili{tata, namesto pari, za da gi platat
taksite, nosele jajca, mleko i drugi produkti. Naselenieto sistematski
nedovolno jade, a mnogu ~esto i bukvalno gladuva.
Edinstvena negova
hrana e p~enkarnoto bra{no, vo najdobrite slu~ai izme{ano so bra{no od ja~men.
Vidov dvajca rabotnici koi odea od selo na rabota vo rudnikot Srbinovo (G.
Xumaja) da jadat branica, napravena od bra{not od ja~men i `r` izme{ano so
trici. Koga gi pra{av, takov li vi e lebot vo seloto, tie se pdonasemeaja i odgovorija.
- Ne toa e banica, lebot ni e u{te polo{, no ~esto i nego go nema i zatoa odime
na rabota vo rudnikot.
ZANIMAWE
Glavnoto zanimawe
na makedonskoto naselenie vo Petri~ko e zemjodelstvoto 85 otsto od naselenieto
se zanimava so zemjodelstvo, koe na zadru`ni na~ela gi eksploatira {umite.
Pogolemiot broj od zemjata e neplodorodna, bidej}i nikakva gri`a ne se vodi od
dr`avata i op{tinskite vlasti za nejzino odr`uvawe, pri {to ovaa okolnost mo{ne
mnogu go ote`nuva zanimaweto na naselenieto. Prose~no, spored priznanieto na
sofiskiot oblasten inspektor, koj {to bil vo obikolka na makedonskata oblast,
na edno stopanstvo se pa|a od 6,7 dekari obrabotliva zemja, {to spored
gustinata na naselenieto vo odnos na ona na Bugarija e zna~itelno pomala. Taka,
na primer, oficijalnata statistika ja dava slednata slika:
Na eden kvadraten
kilometar po okolija se pa|a:
G. Xumajsko - 28,6
du{i; Petri~ko - 32,9; Nevrokopsko - 26,7; Razlo{ko - 25,3; Sv. Vra~ko - 24,8.
Taa nenormalna
sostojba mo`e da se objasni so nepravilnoto razdeluvawe na zemjata i nedostigot
na edna silna stopanska politika od strana na bugarskata dr`ava
Dr`avna
kra`ba
Golem del od
zemjata (i toa najdobrata), koja{to be{e ostavena od turskite begovi, se
zagrabi od dr`avata i raznite makedonski pqa~ka{i vo Nevrokopsko, G. Xumajsko,
Razlo{ko i dr.
Dr`avata razdade
mnogu od zemjata na svoite ~inovnici, dovedeni od vnatre{nosta na Bugarija, koi
ne se zanimavaat so zemjodelstvo i ja davaat zemjata pod naem na bednoto
makedonsko naselenie.
[umite {to
zazemaat golemi prostranstva vo Makedonija (Petri~ko), isto taka, se
sopstvenost na dr`avata i op{tinite, a samo eden, mnogu mal del, e sopstvenot
na naselenieto.
Osven toa, golemi
prostranstva, poradi toa {to se izlo`eni na vodni stihii, stojat neiskoristeni,
a pri edna dobra stopanska politika, kako {to ve}e rekovme, tie mo`at da se
pretvorat vo zlatni poliwa.
No, i taa zemja,
koja{to mu pripa|a na makedonskiot selanec, ne seta se zasaduva so zrnesti i
industriski kulturi. No, duri i pri celosno iskoristuvawe, ne mo`e naselenieto
da proizvede produkti, koi, malku po malku, ja obezli~uvaat negovata
egzistencija.
Eve, na primer,
{to pretstavuva Gornoxumajskata okolija. Spored oficijalnata statistika, G.
Xumajskata okolija se smeta za edna od onie okolii koi{to imaat najmnogu del od
makedonskiot kraj. Spored nivnata presmetka, prose~no na edno stopanstvo ({to
se sostoi od 10 du{i) se pa|a po 27 dekari.
I KAMENOT -
OBRABOTLIV
^ovek koga }e
pro~ita, }e pomisli navistina deka od gornoxumajci nikoj ne e podobar. Kakva e
vsu{nost sostojbata. Vo taa brojka se vklu~uvaat i onie delovi zemji, {to so
ni{to ne mo`at da se zasadat, (za{to se kamenesti i karpesti), no koi se
proglasuvaat vo dr`avni agronomstva od naselenieto za obrabotliva po~va, za{to
vo sprotiven slu~aj dr`avata }e im gi zeme. No duri i da se prifati ovaa brojka
za vistinska, da vidime {to mo`e da izvle~e eden sopstvenik od nejzinata
obrabotka. Samiot imav mo`nost da razgovaram so selanec od Gorno Orahovo, koj
mi re~e deka minatata godina zasadil 27 dekari so p~enka, no so proizvodenoto
koli~estvo odvaj mo`el da istera do po~etokot na proletta, (treba da se ima
predvid deka toa selo ne proizveduva, ili sosema malku, drugi industriski
kulturi). Vo nekoi sela, kako Logoda{ i dr., duri mnogumina koi zasaduvaat po
30-40 dekari ne mo`at da isteraat do novo sadewe. Toa se objasnuva so krajno
malata plodorodnost na zemjata. Od eden dekar se dobiva od 70-120 kgr. p~enka,
do 70 kgr. ja~men, a `ito skoro ne se see.
^ovek treba da
vidi so svoite sopstveni o~i {to pretstavuva `ivotot, (na toa krajno
trudoqubivo naselenie), osobeno na onie koi se izlo`eni na poroi{tata, za da
ima pojasna pretstava.
Fa{isti~kata vlada
ne edna{ rastrubi deka gi zapo~nala svoite merki za za~uvuvawe na nivite
izlo`eni na poplavi. Vsu{nost, apsolutno ni{to ne e napraveno. Edinstvenata
merka, {to bila prezemena da se sprovede, toa e kampawata za po{umuvawe. No, za
da se dobie nu`niot efekt, naselenieto treba da ~eka 10-20 godini dodeka drvata
izrasnat za da gi zaprat vodnite stihii.
A so taa
po{umuva~ka kampawa, od druga strana, u{te pove}e se pritesnuva naselenieto -
zo{to golemi prostranstva, koi porano slu`ele kako pa{a za dobitokot, sega se
proglasuvaat za strogo ograni~eni perimetri - brani{ta, kako {to gi narekuva
narodot, i so toa se odzema mo`nosta na naselenieto da ishranuva i pomalku
dobitok, koj {to go ima.
U{te pove}e, od 19
maj navamu se sproveduva edna politika od planinskite i op{tinskite vlasti, so
koja se stremi naselenieto da se prinudi da gi prodade svoite kozi, od koi
edinstveno bedniot Makedonec o~ekuva malku mleko za svoite deca. Se dojde do
takva sostojba, {to onoj koj e sopstvenik na edna ili nekolku kozi, da ne mo`e
da gi pu{ti na pa{a duri i vo svoeto sopstveno par~e zemja. [tom padarite
sretnat nekogo da ja vodi svojata koza (duri i da e saanska) mu se odzema i na
sopstvenikot mu se izrekuva kazna od 100-500 leva, i posebno da plati taksa za
da dobie dozvola da go pase svojot dobitok na odobrenite mesta. Mo{ne te{ka e
sostojbata, isto taka, i na tutunoproizvoditelite. Proizvodstvoto na tutun vo
celiot makedonski kraj e edno od najglavnite izvori za egzistencija. Po
koli~estvo, makedonskata oblast e prva vo sporedba so drugite bugarski oblasti.
Spored
oficijalnata statistika vo 1936 godina za proizvodstvo na tutun bile anga`irani
vo makedonskata oblast 37.593 stopanstva so vkupno zasadeni 128.000 dekari.
Koli~estvoto na tutun se presmetuva na 11.000.000 kgr. Prose~no na semejstvo se
pa|a okolu 3-3,5 dekara.
Gornoxumajskata
okolija, vo koja najmnogu se sadi tutun, eve kakva slika ni dava za sostojbata
na tutunskiot proizvoditel. Od 5.604 stopanstva vo celata okolija, 4.300 se
zanimavaat so proizvodstvo na tutun, koj {to e zasaden na povr{ina od 10.900
dekari, ili prose~no na stopanstvo se pa|a po 2,4 dekari. Od eden dekar
prose~no se dobiva 60-70 kgr tutun, ili na semejstvo prose~no se pa|a po
140-150 kgr tutun. Duri vo nekoi sela kako Gramada, Le{nica, Troskovo i drugi
se dobiva od 24 do 40 kgr po dekar. A vo oddelni sela, Srbinovo, Oranovo,
@eleznica, Le{ko, Pade{ i drugi proizvoditelite imaat prose~no od 1-2 dekara
zemja. Samiot centar Gorna Xumaja se prehranuva od odgleduvawe tutun.
Edinstvenoto pra{awe, {to sega gi voznemiruva tutunoproizvoditelite, e
uni{tuvaweto na {kartot i zgolemuvawe na cenata na tutunot.
SLEP KRAJ
Makedonskiot kraj
vo kulturen i urbanisti~ki odnos mo{ne mnogu e zaostanat. Spored statistikata
na Ministerstvoto za urbanizam, {to dava podatoci za Gornoxumajskata okolija,
se gleda deka od vkupno 263,3 km pat, samo 30,1 km pat e trasiran i asfaltiran.
Zna~i, edinstveniot pat {to mo`e da se smeta za pristoen, toa e patot {to vodi
za Demir Hisar i toj se odr`uva za{to ima va`no strate{ko zna~ewe za bugarskite
zavojuva~i. Apsolutno nikakva komunalna politika ne se sproveduva, ako se
isklu~i angarijata na naselenieto za gradewe na nekoi malku potrebni pati{ta za
naselenieto. A vo isto vreme, so milioni leva dr`avata ograbuva od ogoleniot
grb na osiroma{enoto makedonsko naselenie. Specijalno udarni komandi se pra}aat
vo selata od dano~nite i akciznite vlasti da ja popi{uvaat poku}ninata i imotot
na onie {to ne platile razni danoci i kazni. Po pati{tata i krstopatite
akciznite vlasti go presretnuvaat naselenieto i go pretresuvaat za da najdat
{vercuvan tutun. Za edna cigara tutun, izrekuvaat po 2-3 iljadi leva kazna, a
na mnogumina im go zaplenuvaat celiot tutun, za{to napravile edna cigara od
svoeto sopstveno proizvodstvo.
Vremeto
na obzornicite i na vojvodite
Na naselenieto mu
se odzema i mo`nosta za prosveta. Na ~itali{tata ne im se odobruva skoro
nikakva kulturno-prosvetna dejnost. Spored oficijalnite soop{tenija,
nepismenosta e mnogu pogolema vo makedonskiot kraj vo sporedba so onie vo
vnatre{nosta na Bugarija.
Taka, na primer,
vo Dupni~kata okolija pri pregledot na 3.645 mladinci {to podle`at na voena
obvrska, samo 1677 bile nepismeni, ili 4,6%, koga vo istoto vreme od
pregledanite 3.215 mladinci vo Gornoxumajsko, 1.039 bile nepismeni, ili 32%.
Od seto ova
ka`ano, se gleda mnogu dobro celosnoto, nacionalno-politi~koto i ekonomskoto
nezakonie {to postoi vo makedonskiot kraj. Ovaa sostojba nesporno otkriva
krajno blagoprijatna po~va za rabota i pri edna ispravna politika od strana na
narodno-revolucionernite organizacii i klasnite partii mo`at da se dobijat
dobri rezultti.
RASPOLO@ENIETO NA
NASELENIETO
Pogolemiot broj od
makedonskoto naselenie i begalcite se nastroeni protiv fa{isti~kata diktatura i
nivnite organi, vo liceto na oddelni makedonski narodni pretstavnici obzorci,
raznite pqa~ka{i vo Petri~ko, koi povtorno gi krevaat glavite, (takanare~enite
vojvodi).
Isto taka,
neprijatelski e odnosot na makedonskoto naselenie vo Petri~ko i protiv Cankov.
Toj, zasega, nao|a svoi privrzanici samo vo liceto na najkorumpiranite
makedonski pqa~ka{i (vojvodite). I zatoa, pred opasnosta da se vrati starata
sostojba, naselenieto e ednoglasno vo odnosot kon Cankov i konkretnite nositeli
na cankov{tinata, izdigaj}i go lozungot: Borba protiv Cankov i vojvodite!
Do izvesen stepen
naselenieto vo Petri~ko e neprijatelski nastroeno i protiv BZNS na Gi~ev,
dokolku negovite privrzenici vo makedonskiot kraj se vo blizok kontakt so
lu|eto na Mihajlov. Treba da se ka`e deka vlijanieto na Zemjodelskiot sojuz
Vrap~a e nezna~itelno.
Ako mo`e da se
govori za vlijanie so pogolemo zna~ewe, a toa e na zemjodelcite - pladnenci. I
toa se dol`i, glavno, zaradi nivnata neprijatelska politika kon vojvodite.
Tie, pladnencite,
po makedonskoto pra{awe se najblisku do nas i celosno ja prifa}aat idejata za
izgraduvawe na edno masovno narodno makedonsko dvi`ewe, koga }e se napu{ti
praktikata na partiskoto razbirawe na makedonskoto naselenie. Vlijanieto na
drugite partii nema apsolutno nikakvo zna~ewe, so mal isklu~ok na demokratite.
Golemo e
vlijanieto na klasnata partija, osobeno vo Gornoxumajsko i Razlo{ko. Narodnite
masi so otvoreni simpatii ja prifa}aat, makar i so najnezna~itelnata
inicijativa na partijata, duri taa i formalno da ne proizleguva od nea.
Zasega, mo`e da se
ka`e so najgolema sigurnost deka partijnosta po{iroko ne e navlezena vo
makedonskiot kraj, kako {to navlegla sred narodot vo vnatre{nosta na Bugarija.
VLIJANIETO NA
MAKEDONSKITE ORGANIZACII
Nasproti golemite
gre{ki i levosektanskata politika, {to se sproveduva od levoto makedonsko
krilo, sepak, najgolemo e negovoto vlijanie sred makedonskite narodni masi.
Idejata i principite na starata VMRO na Goce ostanuvaat edinstvenoto zname na
makedonskiot narod. I do denes, nasproti `estokostite vo nedale~noto minato,
mnogu grupi, privrzenici na sandanizmot se so~uvani (Nevrokopsko, Melni~ko i
dr). Najgolemata nesre}a e toa {to tamu organizaciono makedonskite idejni strui
ne se opfateni, a ne e vo sostojba i VMRO(Ob.) kako organizacija, da gi opfati
vo sebe, zaradi ednostavnata pri~ina {to taa se smeta kako komunisti~ka
organizacija.
VMRO na Mihajlov
celosno si ostanuva na starite pozicii, t.e. na frontot na bugarskite
zavojuva~i. Inaku, kako organizaciona i politi~ka sila, taa ne pretstavuva ona
{to be{e do 19 maj. Nejzinoto vlijanie nekolkukratno e namaleno. Se u{te golemi
se nedorazbirawata vo samite nejzini redovi. Protiv otvorenata velikobugarska i
revizionisti~ka politika, {to ja sproveduva grupata Obzor, zastanuvaat mnogumina
dov~era{ni privrzenici i ~lenovi na VMRO-Mihajlov.
Op{to zemeno,
golema e razo~aranosta od aktuelnata politika na sorabotka so bugarskite
imperijalisti~ki i fa{isti~ki sredini. Oddelni li~nosti otvoreno se
sprotivstavuvaat protiv Obzor. Slu~ajot so grupata okolu Makedonski glas.
Gornoxumajskata mladina - nekolkumina biv{i mihajlovisti na ~elo so Stojan
Popov i dr.
Od tie lica i
grupi se pravi, makar i so golemi kolebawa, obid za dogovor so levite Makedonci
(G.Xumaja, Plovdiv i dr.).
Pri takvata sostojba,
mo`no e da se dojde do dogovor za zaedni~ka borba so izvesni grupi, koi {to,
malku ili pove}e, imaat vlijanie sred makedonskite masi i stojat na
posamostojni makedonski pozicii.
Toa zna~i deka
koga nie go razobli~uvame onoj del od mihajlovistite, koi otvoreno se stavaat
na stranata na najreakcionernite bugarski sredini i na stranata na Cankov i
me|unarodniot fa{izam, treba da bideme vnimatelni kon drugiot del, koj {to,
taka ili inaku, pravi seriozen obid da se oslobodi od tutorstvoto na bugarskite
frakcioni i fa{isti~ki sredini.
Dokolku
fa{isti~kata diktatura denes go poddr`uva reakcionerniot del od mihajlovistite
i podgotvuva po~va povtorno da ja vrati mihajlovi{tinata vo makedonskiot kraj,
vo toj slu~aj na{ata borba treba da bide naso~ena i protiv toj del, protiv
mihajlov{tinata. Toj lozung e edinstveniot i najpopularniot {to mo`e da go
sploti ogromnoto mnozinstvo od makedonskoto naselenie vo Petri~ko.
Vlijanieto na
protogerovistite skoro bezna~ajno vo makedonskiot kraj. Tie imaat samo oddelni
li~nosti, koi ne se odlikuvaat so vlijanie sred makedonskoto naselenie.
Protogerovistite,
isto taka, ne se edinstveni. Kaj niv se sozdadeni dve strui: ednata na ~elo so
[andanov, koja {to ima najmnogu privrzenici, e za edinstvena borba so levite
Makedonci, drugata na ~elo so Krstan P.Todorov, koja e protiv sekakvo
zbli`uvawe so komunistite i so levite Makedonci.
Formirawe
na makedonski naroden front
Od druga strana,
mnozina biv{i privrzenici na protogerovistite celosno pominale na na{ata strana
i rabotat kako obedinisti, ili centralisti (Varna, Pleven, Sofija).
Vo op{ti crti,
takov e odnosot na silite vo makedonskiot kraj, {to poka`uva deka dominiraat
silite na demokratijata, a toa nesporno dava mo`nost za pobrzo izgraduvawe na
makedonskiot naroden front.
Osnovnata zada~a
na VMRO (Ob.) vo sega{niot moment e, ne da sozdava zatvoreni, sekta{ki nejzini
grupi, tuku da gi naso~uva site svoi sili za pobrzo splotuvawe na razedinetite
makedonski sili, na osnovata na edno ili nekolku zaedni~ki barawa, a poskoro
sozdavawe na MAKEDONSKO NARODNO EDINSTVO (so golemi bukvi vo Izve{tajot -
b.m.).
Zatoa, VMRO (Ob.)
seta svoja aktivnost ja naso~uva za sozdavawe takva, pred se, rabota, kade se
koncentrirani Makedoncite vo najraznovidni politi~ki, stopanski,
kulturno-prosvetni, profesionalni, sportski i drugi organizacii na makedonskiot
narod.
Privlekuva oddelni
grupi na rabota, privrzenici na Sandanski, zemjodelci-pladnenci, mihajlovisti,
bez da im prilepuva etiketa obedinisti, duri i da rabotat vo imeto na
interesite na makedonskiot narod i se borat protiv fa{isti~kata diktatura i
bezakonieto.
Idejata, koja
obedinuva i se javuva kako zname na makedonskiot narod, toa e borbata za
nacionalna nezavisnost. No toa e samo zaedni~kata ideja i krajnata cel,
lozunzite, okolu koi se obedinuvaat narodnite makedonski masi, se tie {to neposredno
ja zasegaat sega{nata polo`ba i op{tonacionalnite i ekonomski interesi.
KOMITETI ZA BORBA
Usilbite denes se
naso~eni da se postigne dogovor me|u site partiski grupi, makedonskite
nacionalni organizacii, site kulturno-prosvetni, stopanski i drugi organizacii
za zaedni~ka dejnost.
Za taa cel,
po~esto da se izbiraat op{togradski, selski i drugi op{ti komiteti za borba,
koi }e bidat organi na edinstveniot makedonski front, a fakti~ki i organi na
idnata edinstvena makedonska narodna organizacija.
Nie mislime deka
vo makedonskiot kraj, dokolku e nacionalno poroben del od Makedonija, na prvo
mesto treba da se postavat pra{awata {to imaat nacionalen karakter, pra{awa {to
ednakvo gi zasegaat site, ili skoro site, makedonski sredini.
Dokolku bugarskite
imperijalisti i fa{isti se stremat so site sredstva da go ubijat MAKEDONSKIOT
KARAKTER NA BORBATA (so golemi bukvi vo Izve{tajot - b.m.), na{iot dolg e da
bideme protiv taa politika i da im razjasnuvame na site Makedonci koi se
negovite prijateli i neprijateli vo Bugarija i vo svetot, i istovremeno visoko
da go izdigneme znameto na samostojnata makedonska borba.
Pri dene{nata
sostojba, dokolku pri vodeweto na pregovori so oddelnite partii i organizacii
se govori da se dojde do dogovor na Makedoncite, za edinstvena borba protiv
fa{izmot i reakcijata vo Bugarija neophodno e istovremeno da se popularizira
idejata za sozdavawe i na edinstvena makedonska narodna organizacija.
Toa sosema ne
zna~i deka mehani~ki denes VMRO (Ob.) treba da se rasturi, naprotiv, dokolku
paralelno so nea postojat i drugi makedonski revolucionerni organizacii, kako
onie na Mihajlov i [andanov i pokrenuvaat drugi idei i principi, VMRO (Ob.)
treba da se za~uva, pri {to se povisoko da go izdiga znameto na centralizmot.
No kako {to vo
po~etokot rekovme, ne e cel taa da se nalo`i kako narodna organizacija, za{to
taa toa ne mo`e da go stori, tuku da ja podgotvi po~vata vo procesot na borbata
za sozdavawe na edinstvena ve}e makedonska narodna organizacija.
Nie mislime deka
vo makedonskiot kraj, dokolku RP nemalo vo minatoto i ne e popularna sred
naselenieto, nepravilno e taa da se sozdade ve{ta~ki. RP kako antifa{isti~ka
organizacija ima izvonredno golemo zna~ewe za bugarskiot narod, za{to taa
navistina vo minatoto se pretvorila vo narodna organizacija.
Tie odnosi vo
makedonskiot kraj otsustvuvaat. I ako nie sega re{ime da sozdademe RP }e gi
odvratime tie partiski elementi - pladnenci i dr.. koi rabotat kako Makedonci.
Nie mislime deka
najdobrata forma, {to, zasega, od site bi se prifatila, toa e izgraduvaweto na
makedonskiot naroden front. Sozdavawe na zaedni~ki komiteti vo mestata, {to }e
ja koordiniraat dejnosta na celiot makedonski nacionalen i partiski aktiv {to
rabotat vo najrazli~nite organizacii.
CEL-MAKEDONSKA
PARTIJA
Taa forma denes na
mnogu mesta se ~uvstvuva.
Organizacijata
uspea, blagodarenie na taa forma na rabota vo Gorna Xumaja, da pribere okolu
sebe pove}e od 240 du{i aktivisti i da opfati desetici masovni organizacii, koi
brojat so desetici i stotici ~lenovi.
Istoto ne{to se
vr{i skoro vo site drugi krai{ta na Makedonija i sred begalcite.
Taa forma e koja
{to dade mo`nost na na{ite drugari da privle~at na rabota razni makedonski
op{testvenici, kako S.Popov, [andanov, Hajdukov i dr, koi ne se nitu komunisti,
nitu obedinisti i ne stanaa ~lenovi vo edna organizacija koja bi go nosela
imeto - Rabotni~ka partija.
Pri utre{ni
eventualni poblagoprijatni uslovi i pri edinstvena dejnost na borbata,
zadol`itelno vo makedonskiot kraj }e se nalo`i potreba od sozdavawe na
organizacija ili makedonska partija.
[to se odnesuva do
KP, ne samo {to treba da se sozdade, no e krajno potrebna, za{to vo
makedonskata oblast ne se vodi samo nacionalna borba, tuku i klasna, za{to
rabotni{tvoto od den na den se pove}e raste, iako bavno se sozdava industrija -
{umska, rudna, tutunska itn.
Potrebno e i
pogolemo vnimanie od strana na revolucionernite rabotni~ki sindikati vo
makedonskiot kraj.