Od spisanieto Ilindenski pat,
April 1944
PRED SVIKUVAWETO NA NARODNOTO SOBRANIE
(prezemeno od knigata “Makedonija vo komunisti~kiot triagolnik” od Stavre Xikov, \ur|a, Skopje, 1994)
Makedonskiot narod e ispraven pred sudbonosno sabitie. Toj se
najduva pred svikuvajneto na prvoto vo svojata istorija Narodno Sobranie (Antifa{iskoto
Sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija — ASNOM) toj simvol na
narodniot suverenitet i nacionalna sloboda, spe~alen so te{ki borbi i nebroeni
`ertvi.
Istorijskoto Narodno Sobranie ne se javuva slu~ajno. Nego go
prethodat vekovi ispolneti so borbi i napre`enija. Poslednite 50 godini od
na{ata istorija se prelomni godini i po zasilenos na borbata i po opredelnost
na principite, postaveni vo nezinata osnova.
Za da se vidi golemoto istorijsko zna~enie na ova sabitie. }e
gi izlo`ime uslovijata pod koi uzreva{e politi~kata misla i borbite koi gi
dovedoja do najvisokata to~ka nacionalno politi~kite ideali na na{iot narod —
do svikuvajnsto na prvoto narodno sobranie, kako predvesnik na slobodata.
II
Vo uslovijata na eden brz raspad na
feudalnata otomanska imperija od okolu 1890 god.. po~nuva vo Makedonija da se
zasiluva narodno-osloboditelnoto dvi`enie. Makedonskiot selanec. stegnat vo
obra~ot na begovo-spahijskiot sistem. Se gu{e{e pod te`inata na ugolemeniot
grabe` i be{e osuden na formalen glad za zemwa. Despotizmot na Sultan Hamida,
so zasiluvawe na bezobzirnata eksploatacija i so zgolemeniot politi~ki i
nacionalno-potapkuva~ki teror, ne gi namali, ami tokmu naopako gi zgolemi i
inaku golemite protivre~ja natre vo turskata imperija. i nadvor, me|u neja i
balkanskite dr`avi.
Makedonskoto pra{ajne, kako edno od glavnite natre{ni
protivre~ja. dojde na prv plan poradi silinata pa rasplamtenata borba i
re{enosta na narodot da go otfrli edna{ za sekoga{ nacionalnoto robstvo.
Zapo~nuva edna slavna epopeja na borbi vo koi Ilindenskoto
vostanie i Kru{ovskata republika go manifestiraat pred o~ite na cel svet
nivniot op{to-naroden i demokratsko-progresiven karakter. Del~ev, Sandanski,
\or~e Petrov, Vlahov i dr. po svojata doslednost izrasnaja od taja epoha kako
pravi i istinski narodni voda~i.
Falsifikaciite na imperijalitite od kom{ijskite balkanski
dr`avi ni{to ne mo`eja da im zemat na tija borbi od nivniot makedonski nacionalno-osloboditelen
karakter. Po principite legnati vo osnovata na borbite, po celta {to go podigna
vo borba makedonskiot narod po li~nostite na istinskite voda~i na masite. Tija
borbi si ostanaja nacionalno osloboditelni i demokratski.
1912 godina propadnuva gnilata
otomanska imperija. ama makedonskiot narod biduva izgiran vo svoite vekovni
ideali. Makedonija be{e podelena me|u imperijalistite na balkanskite dr`avi. Vo
1918 g. be{e so mali izmenenija, potvrdena nepravdata napravena vo 1912 g. –
Najgolemiot del na Makedonija
podpadna vo kanxite na velikosprskata hegemonija. Poslednata ne ~eka{e mnogu da
si gi poka`e porobuva~kite nameri.
Se po~na so denacionalizacijata. Makedon
skiot narod ne se prizna kako narod. Toj stana ju`nosrbijanski del na srpskiot
narod. Narodniot jazik se zabrani vo u~ili{tata, kancelariite i pe~atot. Toj se
zabranuva{e duri i vo privatniot `ivot. Vo Skopje, pak vo duhot na
denacionalizacijata, se osnova filozofski fakultet so intimnata misla da slu`i
za falsificiraweto na na{ata istorija i za pretstavuvajne na makedonskiot jazik
kako srpsko nare~ie. Vo {kolite u~enicite treba{e da gi znajat najneva`nite
podrobnosti od `ivotot na Du{ana.
Kara|or|e i dr. Vo isto vreme,
nim zab ne im se obeluva{e za Ilindenskata epopeja, vo koja nivnite tatkovci
proleja reki krv za da osigurat na svojata ~elad poaren `ivot.
"Prosvetnata" politika se
prave{e vo istata porobuva~ka kujna na hegemonijata, taja be{e posestrima na
denacionalizacijata i so ni{to ne se razlikuva{e od poslednata. Nekolko fakti
}e go osvetlat pra{ajneto. -1929 godina od 9 gimnaziji beja ukinati - 6.Cela
Makedonija so edno naselenie od 1 i 1/2 milion `iteli ostana samo so 3
gimnazii. Levata strana na Vardar so naselenie nad 1/2 milion `iteli ostana bez
polna gimnazija. Od 10 ni`i gimnazii beja ukinati tokmo - 10. Ostanaja za uteha
ni`ite, degradiranite gimnazii vo Prilep, Kumanovo i dr. - Politikata so
osnovnite u~ili{ta ne se razlkuva{e od taja so gimnaziite. - Mo`i li togaj
faktot {to i jposle 23 godini `ivot pod okrilieto na hegemonijata, 70% od
makedonskoto naselenie e apsolutno nepismeno?
23 godini vo Makedonija caruva{e kulturna praznina.
Prosvetata be{e proglasena za antidr`avna dejnost. Ima{e i za{to: kolku
prosvetno pozaostanal narod, tolku posiguren predmet za ekonomski grabe` i
politi~ko bespravie, tolku posigurno upori{te za borba protiv drugite porobeni
narodi.
Raka do raka so denacionalizacijata vrve{e kolonijalnata
ekonomska eksploatacija. Monopolnata pqa~ka ra{iri krila nad makedonskata
privreda, a tutunot stana zlatniot madem na eksploatatorite. Monopoliziraniot
tutun od edna strana ja polne{e sekoja godina kasata na hegemonisti~kite vladi
so 1-1, a milijardi dinari, a od druga strana niskite odkupni ceni koi se
spu{tija do 4 dinari kgr. gi osuduvaja tutunoproizvoditelite na glad i
mizerija. Vo isto vreme, tutunot "odkupuvan" po 4 dinari kgr. se
proleva{e, preraboten vo cigari, na negovite sopstvenici od 200 do 1000 dinari
kgr. I afionot ne kurtuli od monopolniot grabe`. Mesto 1000 do 1500 dinari kgr.
kolku se prodava{e pri slobodnata trgovija, "Prizad" nalo`i edna cena
od 140 dinari kgr. Fatalnite rezultati izlegoja brzo na videlo: Iqadnici
proizvoditeli na afion beja formalno upropasteni. Kolonizacijata mu zadade u{te
eden te`ok udarec na makedonskiot selanec. Oslobodenata od spahii zemja ne
be{e dadena na makedonskiot selanec koj
so vekovi se tope{e so svojata pot i krv, ami na najrasipanite hegemonisti~ki
elementi, razni ~etni~ki razbojnici i policejski kodo{i. Makedonskiot selanec,
ostana pak bel vo o~ite.
Nadvore{niot kapital bez pre~ki navleguva{e vo makedonskata
privreda i po tvrdata logika na kapitalizmot, nemilosrdno gi ru{e{e zanat~iite
i malite trgovci. Podlogata na koja stoe{e esnafot be{e uni{tena i toj
propa|a{e benzade`no.
Zanatite propadnaja, ama na nivnite ru{evini ne izniknaja
fabriki. Makedonija ne smee{e da bide industrijalzirana deka toa zna~e{e
sozdavajne na edno silno rabotni{tvo vo koe hegemonijata gleda{e glaven
neprijatel i organizator na narodno-osloboditelnite borbi.
Eden kolonijalen grebe` od vakvi razmeri ne bi mo`el da
vireji bez da bide potkrepen od politi~ki teror. Slobodata na makedonskiot
narod be{e postavena na 12.000 `andarmerijski {tikoi "Diskrecionite"
(tajnite) krediti na ministerstvoto na natre{ni raboti opredeleni za
"umiruvajne" na Makedonija rasteja sekoja godina.
"Umiruvajneto" na Makedonija po~na skromno - is~eznuvajat bez traga
najdobrite sinovi narodni, a zatvorite od Skopje, Ni{ i Po`arevac do Mitrovica
i Lepoglava se polneja so najdoslednite borci na Makedonija. - Ovie akcii
"na detaq" ne dadoja rezultati: Makedonija ne se umiruva{e.
Hegemonijata zahvati togaj po{iroko: celoto naselenie odredica sela ({tipsko,
sv. nikolsko) be{e ispraveno pred umiruvajtelnite karte{nici i pokoseno.
Krvo`edniot bes na velikosprskata hegemonija trgna nakaj fizi~koto istrebuvajne
na makedonskiot narod.
Hegemonisti~kata politika ne po{tedi ni eden sloj vo
Makedonija rabotni{tvoto, selanite, esnafite i intelegencijata, s# be{e
vprenatata vo ekonomsko i politi~ko ropstvo. Be{e udaren celiot makedonski
narod kako narod.
No vo toj fakt beja sozdadeni uslovijata za obedinenie na
site sloevi, na celiot makedonski narod za borba protiv op{tiot porobitel: velikosprskata hegemonija. Narodot se
obedini. Se sozdade op{tonaroden front, makedonskiot naroden pokret so
osnovniot princip: borba za nacionalna sloboda. Konkretizirano na novite
uslovija, tova zna~e{e ostvaruvajne na bratski sojuz so site narodi od
Jugoslavija, za ru{ejne na hegemonijata i sozdavajne na federativna Jugoslavija
vo koja makedonskiot narod vleguva kako ravnopraven ~len so garantirana
nacionalna sloboda.
Po~nuva nova epopeja od borbi koi isfrluvaat vo prvite redovi
novi borci. Borbata zede novi formi, no vo osnovata taja si ostana tesno
povrzana so principite na Ilindenskoto vostanie i Kru{evskata republika i se
javi kako nivno prodol`uvajne.
1941 godina e prelomna godina vo istorijata na makedonskiot
narod. Velikosrpskata hegemonija be{e zameneta so golemobugarska fa{iska
okupacija. Toa be{e tretoto ropstvo za 30 godini. Nastanaja najte{ki godini za
makedonskiot narod.
Noviot okupator si gi otkri brzo u{te vo na~aloto,
grabe`livite namerenija. Kursot na dinarot od 2,40 leva be{e
"normiran" na 1,60 leva za eden dinar. Drugi 20% od smenetite pari
beja grabnati za "otbranata". So ova prosta manevra od dvata zalaka
na makedonskiot narod be{e eden gangsterski grabnat od ustata.
Za smetka na golemobugarskiot fa{iski gospodar - Hitlera,
celata makedonska selska privreda be{e stegnata vo obra~ot na totalnata
eksploatacija. Rekvizicijata klade raka na site selski proizvodi. Ni `itoto, ni
mlekoto, ni volnata, ni dobitokot, ni ko`ite, ni{to ne kurtuli od aramija~kata
raka na "diri`iranata stopanska politika" - pqa~ka. - Se zede
`itotoji mlekoto - makedonskiot selanec ostana gladen. - Se grabna volnata -
toj ostana bos. Se rekvizira jadrio dobitok - toj ostana bez race, nesposoben
da ja obrabotuva zemjata. Na makedonskiot narod samo edno ne mu se zede:
ropskata rabota za drugoto, toj be{e prinuden da raboti kako volot za slamata.
Malata industrija izgasna sosema. Nemalo surovini. Surovini
vistina nema{e. Tie odeja vo Germanija, kaj fa{iskiot razbojni~ki ortak.
Fabri~kite oxaci prestanaja da ~urat. Rabotnicite bea isfrleni na ulica. Vo
ku}ite im zacaruva beda i glad.
Polumrtvite zanati beja dotepani sosema. "Nemalo
zaire", se izvinuvaat okupatorite. I zaireto ode{e vo aramijskoto sedelo
na Hitlera. Kepencite na zanat~ijskite du}ani se zatvorija, a zanat~ijskite se
~udeja koj pat da fatat. Nasekade zacaruva beda i {pekulacija, i nezapamtena
skapotija.Novoto polo`enie stvori ogromna bezrabotna masa koja e upotrebi
fa{izmot za rabota po mademite za pqa~ka na najdragocenite bogatstva koi se
nao|aat vo utrobata na Makedonija: zlato, srebro, liskun, hrom i razni drurudi.
Denacionalizatorskata politika pak po~na so doka`uvajne oti
makednoska nacija nemalo, oti Makedonija bila "lulkata" na
blgar{tinata, a Makedoncite asli-Bugari.Celiot bugaro-fa{iski propaganden
aparat doka`uva{e i doka`uva samo edno. Makedonija e bugarska. Denacionalizatorskata
politika na golemobugarskiot okupator e nadmina velikosrpskata.
Ne izostana ni politi~kiot teror. Po cela Makedonija
izniknaja policejski u~astoci, a kodo{kiot aparat od agenti gi nadmina site
dotoga{ni pretstavi za fa{iska gestaposka dr`ava. Od edine~ni aresti,
okupatorite preminaja brzo so blokadite (teroristi~ko sredstvo do togaj,
nepoznato vo Makedonija) na masovno zatvarajne. Politi~kite procesi stanaja
jkatadnevna pojava. Desetki narodni sinovi beja obeseni, stotici osudeni na
te{ki zatvori, iqadnici isprateni vo koncetracioni lageri. - Krvo`edniot bes na
okupatorskite banditi ne mo`e{e ni so toa da se ugasni. Masovnite strelawa vo
redica sela (Dabnica, Vata{a) stanaja pak aktuelni.
Senkata na fiz~koto istrebuewe na makedonskiot narod pak navisna
nad Makedonija so celata svoja serioznost. "Na{estvie na novite
Huni", taka be{e krstena golemobugarskata okupacija na fa{iskiot teror.
Makedonskiot narod ne mo`e{e da ostani so skrsteni race pred
hladnokrvnoto istrebuvajne vo koe go postavi fa{iskiot okupator. Ovie tri
godini ropstvo, fa{iski teror i borba go izdignaja makedonskiot narod tolku
politi~ki, kolku ne sa go izdginale 30 godini miren politi~ki `ivot.
Se razbi najgolemata zakorenelata zabluda makedonskiot narod
razbra edna{ zasekoga{ oti golemobugarskiot okupator ne mu donese sloboda, ami
najcrno i nezapameteno ropstvo.
Toj razbra potaka, oti so drugite narodi od Jugoslavija go
svrzuva ne samo istata sudbina na ropstvoto, ami i 23jgodini zaedni~ka borba za
op{ti ideali. Vo op{tata borba protiv zaedni~kiot fa{iski okupator i vo bratsko
sorabotuvajne za utre{en `ivot, toj go gleda{e spasonosniot pat.
Makedonskiot narod razbra oti za da se spe~ali slobodata ima
samo eden pat: borba! Vo uslovijata na krvavata fa{iska okupacija borbata mo`e
da ima samo edna forma: op{to oru`ano narodno vostanie.
Najposle, vo uslovijata na op{tata svetovna vojna, koga na
dneven red idat site nacionalni, politi~ki i socijalni pra{ajna, makedonskiot
narod go vide prelomniot moment za ostvaruvajne na svojata nacionalna sloboda.
"Sega ili nikoga", taka se postaviva pra{ajneto za negovata
nacionalna sloboda i ravnopravnost.
Tova beja osnovni principi na narodnata borba. Nivnata
pravilnost go obedini celiot makedonski narod. Nivnata revolucionerna
konstruktivnost gi voodu{evi {irokite narodni masi za borba protiv fa{iskiot
okupator i za izgradvajne na nova federativna, demokratska i ravnopravna
Jugoslavija. Tie principi beja usvojeni od celiot narod i tie stanaja negovo
krvno delo.
Ovie principi, vo osnovata ne se razlikuvaja od princpite na
Ilindenskoto vostanie i Kru{ovskata republika. Tie ne se ralzikuvaja ni od
na~alata na borbite protiv velikosrpskata hegemonija. Tie beja samo
konkretizirani vo novite uslovija. Na tie principi zapo~na svetata, do togaj,
po svojte razmeri nevidena borba za osloboduvajne na makedonskiot narod.
III
Kako rezultat na krvavite borbi, nebroeni `rtvi i nad~oe{ki
napre`enija se javi prvoto vo istorijata na makedonskiot narod - Narodno
Sobranie (Antifa{iskoto sobranie na narodnoto oslobdouvajne na Makedonija _
ASNOM). Kako simvol na nacionalnata sloboda, toa pretstavuva kulminaciona to~ka
i prelomen moment vo istorijata na na{iot narod od koi }e po~ni edna nova
epoha; epoha na sloboden nacionalen `ivot, epoha na tvore~eska rabota, epoha na
napredok.
[to mu dava na prvoto makedonsko Narodno Sobranie tova
istorijsko, sudbonosno zna~enie?
Najva`niot akt so koi prvoto makedonsko Narodno Sobranie }e
izlezi, pred na{iot narod, }e bidi istorijskata proklamacija na polnata
nacionalna sloboda na Makedonija. So drugi zboroi, to }e stane radosen vesnik
na vekovniot ideal za sloboda. Ako ne se zaboravi oti celi pokolenija
iskrvavija vo borbata za toj velik
ideal, jasno e oti negovoto ispolnuvajne proklamirano od prvoto makedonsko
Narodno Sobranie, }e pretstavuva epohalno re{enie vo politi~kiot `ivot na
na{iov narod.
So taja istorijska proklamacija ne se iscrpuva, ami ba{
po~nuva odgovornata rabota na prvoto Narodno Sobranie. Toj stanuva i ostanuva
istinski i edinstven nositel na narodniot suverenitet, koi odi do pravoto na
samoopredelenie, otcepuvajne i prisodinuvajne. Zdobieno so vakvi neograni~eni
prava re{enijata na prvoto makedonsko Narodno Sobranie stanuvaat po svoeto
zna~enie istorijski i sudbonosni.
Od negoviot karakter kako edinstven nositel na polniot naroden
suverenitet, proizleguva deka prvoto makedonsko Narodno Sobranie }e ja
pretstavuva najvisokata i edinstvenata vlast vo Makedonija, koja preku svojte
organi }e gi re{uva site goru}i pra{ajna na na{iot natre{en `ivot, trgvaj}i
vezden od interesite na naj{iorkite masi koi sa dale i u{te davat najmnogo vo
ovaja sveta narodno-osloboditelna borba. Pretstavuvaj}i ja edinstvenata i
najvisokata vlast vo Makedonija zna~enieto na prvoto makedonsko Narodno
Sobranie stanuva u{te pogolemo.
Prvoto makedonsko Narodno Sobranie izniknalo od oganot na
krvavata narodno-osloboditelna borba, izbrano po najdemokratski na~in od
naj{irokite narodni masi, sostaveno od moralniot i bor~eski cvet na na{iot
narod, edino }e bidi kompetentno da govori vo imeto na makedonskiot narod, edino
}e ima pravo da go pretstavuva na{iot narod, edino }e bidi veren tuma~ na
negovata istinska voqa, istorijski ideali, sega{ni i utre{ni negovi nu`di. - So
drugi zboroi, niz ustata na prvoto makedonsko Narodno Sobranie za prv pat }e
progovori slobodna, otvoreno i odlu~no celiot makedonski narod, fakt koi od
svoja strana u{te edna{ gi podvle~uva negovoto istorijsko zna~enie.
Vo te~enie na 23 godini borbi protiv velikosrpskata
hegemonija, makedonskiot narod sudbinski se svrza so drugite bratski narodi vo Jugoslavija.
Vo poslednite tri godini pod krvavata fa{iska okupacija, tie vrski stanaja
pocvrsti, a edinstvoto i bratstvoto me|u narodite vo Jugoslavija be{e eden od
odlu~nite faktori {to go mobiliziraja i krepeja makedonskiot narod vo borbata
protiv fa{iskiot okupator. - Najposle kako rezultat na narodno-osloboditelnata
borba vo Jugoslavija dojde obrazuvajne na AVNOJ: negovata vtora istoriska skup{tina so prinavajne
pravoto na sekoj narod na samoopredeluvajne do otcepuvajne ili prisoedinuvajne,
mu dade naj{iroki vozmo`nosti na makedonskiot narod sam da si e opredeluva
svojata sudbina. Garantiraj}i mu vo isto vreme polna nacionalna sloboda i
ravnopravnost vo nova federativna Jugsolavija. AVNOJ u{te poj}e go zasili
`elanieto na na{iot narod svjata sudbina da ne ja deli od sudbinata na drugite
bratski narodi vo Jugoslavija.
Polzuvaj}i se so pravoto na samoopredelenie garantirano vo
re{enijata na II
skup{tina na AVNOJ, baziraj}i se na istorijskata, na sudbinskata i krvnata -
slavjanska povrzanost me|u narodite vo Jugoslavija, trgvaj}i od edna dr`avni~ka
dalekovidnost i politi~ki realizam - prvoto Narodno Sobranie }e ja proklamira
tvrdata voqa na makedonskiot narod da vlezi kako nacionalnio sloboden i
politi~ki ravnoprven ~len vo edna od najdemokratskite dr`avni formacii -
federativna Jugoslavija. - Po toj na~in, prvoto Narodno Sobrnaie }e ja
proklamira slobodata na makeodnskiot narod na bazata na ve}e priznatoto pravo
na nacionalna sloboda. Toj fakt u{te poj}e go zasiluva zna~enieto na
istorijskite odluki na na{eto prvo Narodno Sobranie.
Imaj}i polen suverenitet vo re{avajneto na natre{nite
pra{ajna i ureduvajneto na natre{niot `ivot vo Makedonija, makedonskoto Narodno
Sobranie, preku delegiranite ~lenovi vo AVNOJ, }e zemi u~astie vo re{avajneto
na va`nite natre{ni pra{ajna za cela dr`avna zaednica. So tova zna~eneito na
makedonskoto Narodno Sobranie gi nadfrluva tesnite nacionalni ramki i stanuva
va`en faktor vo donesuvajne na krupnite re{enija za cela dr`avna zaednica.
Makedonskiiot narod znae oti u~astieto na bratskiot Sovjetski
Sojuz vo ovaja vojna e odlu~en faktor vo borbata na narodite vo Jugoslavija za
polna nacionalna sloboda i ravnopravnost. Vo momentite na najte{ki ispitanija
vo ovaja narodno-osloboditelna vojna, tie sa najduvali sili vo dlabokoto saznanie
oti vo Sovjetskiot Sojuz i negovata slavna Crvena armija imaat najsilen i
najiskren sojuznik, koi nema nikoga da dozvoli plodovite od negovata krvava
borba da bidat ispolzuvani od narodnite uzurpatori. - Prvoto makedonsko Narodno
Sobranie }e bidi tuma~ na dlabokata qubov i blagodarnost na na{iot narod sprema
bratskiot Sovjetski Sojuz, velikot za{titnik na slavjanskite narodi.
]e ka`ime najpsole nekolku zboroi za natre{nite i
nadvore{nite istorijsko-politi~ki uslovija koi dovedoja do svikuvaweto na
prvoto makedonsko Narodno Sobranie, koi go poka`uvaat negovoto istorijsko
zna~enie i pravat od nego edna realnost od prvo zna~enie za na{iot narod.
Prvoto Narodno Sobranie na Makedonija iznikna nepsoredno od
oganot na svetata narodnoosloboditelna borba protiv fa{izmot uop{te i
specijalno protiv golemobugarskata okupacija. Vo ovie tri godini borbi burno se
razbivaja zakorenelite zabludi, brzo uzre{va{e politi~kata misal i masovno go
anga`ira{e makedonskiot narod vo borbata koja sekoj den dobiva se poj}e
karakter na op{to narodno vostanie. - Prvoto makedonsko Narodno Sobranie e direkten rezultat ba{ od ovie
politi~ki najva`ni borbi vo istorijata na makednskiiot narod.
Narodno-osloboditelnata borba dobi {irok i organiziran zamah
togaj, koga malite partizanski odredi i diverzanski grupi narastnaja tolku da
mo`e{e da se obrazuva prvata vo istirijata na na{iot narod -
Narodno-osloboditelnata vojska na Makedonija. So svoite smeli udari i krupni
uspehi, na{ata vojska ja podigna silno verata vo narodot vo skoroto osloboduvajne.
So osloboduvajneto i osiguruvajne na edna prostrana slobodna teritorija, na{ata
vojska dade realna podloga za svijuvajneto na Narodnoto Sobranie vo polniot
sostav. - Taka prvoto makedonsko Narodno Sobranie e neposreden rezultat od uspe{nite borbi na na{ata SLAVNA
NARODNO-OSLOBODITELNA VOJSKA, gordosta na makedonskiot narod i najsiguren
garant za negovata sloboda.
Vo te~enie na borbata po cela Makedonija se organiziraja
narodno-osloboditelni odbori. Tie odbori gi obedinuvaja naj~esnite sili na
na{iot narod vo tilot i beja osnovni organi na narodnata vlast, izniknali pod
te{kite uslovija na borbata; tie odbori go organiziraja tilot i go pomognaja
frontot. Izrasnalo od narodno-osloboditelnite odbori i nivnite politi~ki
te`nenija - prvoto makedonsko Narodno Sobranie }e ja pretstavuva najvisokata
forma na narodnata vlast i }e bidi izrazitel na narodnite ideali projavuvani
niz narodno-osloboditelnite odbori.
Korenite na dene{nite prelomni sabitija le`at mnogo podlaboko
i se najduvaat vo trite posledovatelni ropstva, koi gi anga`iraja silite i
`ivotite na tri generaciji i ja ispolnija edna epoha so krvavi borbi i nad
~oe{ki napre`enija. Principite koi gi pokrenuva i odu{evqavaja nad polovina vek
narodnite snagi, si ostanaja vo svojata osnova isti: borba za nacionalna
sloboda i demokratski prava. - Prvoto Narodno Sobranie, realiziraj}i gi tie
sveti na~ala, gi ujedini vo sebe si idealite i principite na tri pokolenija i e
odlu~en rezultat od nivnite borbi.
Vo prvoto Narodno Sobranie u~estvuvaat heroite od Ilindenskata
epopeja kako Dimitar Vlahov i drugi. Vo nego vleguvaat narodnite prvoborci
protiv velikosrpskata hegemonija kako Cvetko Uzunoski, Bano Andreev, Strahil
Gigov, Mara Naceva i dr. Vo nego se najduvaat najnovite borci, mladite vojnici
- delegati na na{ata slavna vojska kako Borka Temelkov - Qiqakot, ^ede
Filiposki - Dame i dr. - Po toj na~in, prvoto narodno Sobranie i po svojot
li~en sastav }e bide `iv simvol na idejnata i borbena povrzanos na tri
generacii.
So u~astvoto na delegatite od trite delovi na Makedonija
(jugoslovenskiot: Apostolski, ^ento, Uzunoski i dr: grckiot: Dimitar Vlahov;
bugarskiot:Vladimir pop-Tomov) - prvoto makedonsko Narodno Sobranie }e ja
simvolizira voqata na celiot makedonski narod da se najdi cel, sloboden i
obedinen. Vo re{enijata na II
skup{tina na AVNOJ na delo se dade klasi~en primer za re{avajneto na
nacionalnite pra{ajna. Izra`avaj}i go odu{evlenieto so politi~kata
dalekovidnost sadr`ana vo tie re{enija, prvoto makedonsko narodno Sobranie }e
go izrazi svoeto i na celiot makedonski narod `elanie da trgnat i drugite
bratski balkanski narodi po toj pravilen pat inspirisani od istorijskiot primer
daden od AVNOJ i narodite vo Jugoslavija. No, pri tova ne smeje da se previdi
faktot oti borbata protiv fa{izamot si ostanuva najva`noto uslovie za
steknuvajne pravoto na nacionalna sloboda, kako{to pokaza jasno i na del od
bor~eskiot piemont na makedonskiot narod - jugoslavjanska Makedonija.
Najposle ne trebi da se zaboravi u{te eden fakt. Makedonskiot
narod zaedno so drugite narodi od Jugoslavija, iscelo se anga`ira vo borbata
protif fa{izmot i bezrezervno se opredeli za golemiot front na demokraciite.
Na{ite narodi taka si gi spe~aliva pravoto na slobodno natre{no ureduvajne. Vo
perspektivite na Atlanti~eskata karta, istorijskite re{enija na Moskvoskata i
Teheranskata konferencija i vo moment na bliska pobeda nad fa{iskiot okupator -
Narodnoto Sobranie }e ja proklamira slobodata na makedonskiot narod vo soglasie
so op{tite politi~ki tendencii na silite pobeditelki. - Re{enijata na prvoto makedonsko
Narodno Sobranie }e pretstavuvaat edna stvarnost i od gledi{te na re{itelnite
voeno-politi~ki sili i tendencii vo me|unarodni razmeri.
Makedonskiot narod, vo perspektivite na bliska pobeda i
sigurna sloboda e ispraven pred sudbonosni re{enija. Zato toj trebi da gi
isprati vo svoeto Narodno Sobranie najdostojnite sinovi od svojata sreda.
Od druga strana, i prvoto makedonsko Narodno Sobranie e
postaveno pred istorijska odgovornost. Nadahnato od bezgrani~na qubov sprema
svojot narod, izniknalo od negovite vekovni ideali i borbi za sloboda,
voora`eno so dr`avni~ka dalkovidnost i smisal za realizam, to treba da ja
opravda istorijskata nade` polagana vo nego.
Nie sme ubedeni oti i makeodnskiot narod i negovoto Narodno
Sobranie }e poka`at nu`nata dorasnalost za da odgovorat na istorijskite zada~i
postaveni pred nif od sudbonosnite momenti {to gi pre`ivuvavme i 50-godi{nite
krvavi borbi".