Jovan JANEV

EDEN DOKUMENT ZA DENACIONALIZACIJATA I ASIMILACIJATA NA MAKEDONSKIOT NAROD VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA OD 1920 GODINA

Krajot na Prvata imperijalisti~ka svetska vojna istovremeno go ozna~uva i po~etokot na novoto ropstvo nad makedonskiot narod razdelen pome|u sosednite bur`oaski monarhii, Grcija, Srbija, Bugarija i Albanija. Pritisnat pod golemogr~kata, golemosrpskata, golemobugarskata i golemoalbanskata bur`oaska reakcija izrazena vo sistematskoto zadu{uvawe na negovata nacionalna samobitnost, makedonskiot narod be{e podlo`en i na kontinuiran bel teror od strana na re`imite na spomenatite dr`avi.

Za na~inot i metodite na sproveduvaweto na terorot vrz makedonskiot narod, zboruva i eden srpski dokument) koj se nao|a vo fondot na ministerstvoto za vnatre{ni raboti na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite, vo arhivot na Jugoslavija, a koj nie sakame da go prezentirame. Dokumentot zaslu`uva vnimanie i poradi toa, {to e vo neposredna vrska so tekot na razvitokot na op{testveno-politi~kite, ekonomskite i nacionalnite priliki na makedonskiot narod vo Egejskiot del od Makedonija pod Grcija, kade makedonskiot narod po silata na re{enijata na me|unarodnite imperijalisti~ki krugovi, be{e podlo`en na gruba kolonizacija, asimilacija i denacionalizacija, duri i na fizi~ko istrebuvawe – genocid.

Za na{eto istra`uvawe, dokumentov {to go razgleduvame ima posebna istoriska i vau~na vrednost. Toj dokument e eden od (retkite vo koj eden oficijalen pretstavnik na ministerstvoto na vojskata i mornaricata od Kralstvoto SHS, zboruva za makedonskiot narod i makedonskiot jazik na teritorijata na sosedna Grcija, vo vremeto koga vo Vardarskiot del na Makedonija, vo sostavot na novoformiranata dr`avna tvorba SHS, makedonskiot narod i makedonskiot jazik voop{to ne bea priznaeni.

Vo prviot del na dokumentot od edna strana stanuva zbor za aktivnosta na ~etite od vrhoviziranata VMRO t.n. "avtonomisti", koi vo tekot na istata 1920 godina, se stavija vo direktna slu`ba na golemobugarskiot dvor i na negovite imperijalisti~ki aspiracii kon preostanatite delovi na Makedonija. Od druga strana, vo sodr`inata na odnosniot dokument e registriran i faktot vo vrska so prisustvoto na del od aktivnosta na golemosrpskata politi~ka dejnost instalirana u{te vo turskiot period vo dlabinata na centralniot del na Makedonija, kade se nao|ale infiltrirani nejzini lu|e vo organite na turskata vlast na terenot, so cel: da gi pronao|aat i likvidiraat "bugarskite komiti"²).

Vo vtoriot del od dokumentot, mo`no e objektivno da se sogledaat golemodr`avnite nameri i merki na re`imot na golemogr~kata bur`oaska monarhija i reakcija vo Egejskiot del na Makedonija, kade poradi sproveduvaweto na neizdr`liviot bel teror od strana na gr~kite vlasti, samo od pograni~anite oblasti pod Grcija, od po~etokot na Balkanskite vojni do sredinata na 1920 god., bile prinudeni da prebegaat 28 Makedonski familii vo Gevgelija, i toa od selata: [opnica³, Mo~ukovo⁴ i Lumnica⁵.

So ogled na toa, deka vo prilo`eniot dokument stanuva zbor za pojavata i manifestiraweto na ~ist makedonski nacionalen element ne pome{an so drugi nacionalisti~ki i propagandisti~ki primesi, koj, sudej}i po se, vo sebe sodr`i odreden broj na objektivni momenti od tekot na procesot, dinamikata i razvitokot na zakonomernosta od denacionalizacijata i asimilacijata na makedonskiot narod, vo prilog na konstatacijata na istoriskata vistina go objavuvame dokumentot vo celost, i se nadevame, deka so nego }e se rasvetli u{te eden mal del od istorijata na makedonskiot narod.

Prilog – prevod

Ministerstvo na vojskata i mornaricata

Op{to voeno oddelenie

Pov. F. B. Br. 447

13 maj 1920 godina

Izve{taj deka se o~ekuva doa|awe na bugarskiot komitski vojvoda STOJ^E JOVANOVI]; i za sostojbata vo Gr~ka Makedonija

Do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti

Komandantot na grani~nite trupi, so Pov. br. 11. od 6 ovoj mesec go ispra}a sledniot izve{taj na komandantot od 20. ~eta na grani~nite trupi: "Bugarski komiti vo ovaa okolina za sega nema ali se o~ekuva skoro doa|awe na vojvodata Stoj~e Jovanovi}, rodum od selo Sermenin. Ova go doznav od poverenikot i delovoditelot na op{tinata Konska vo ~ija op{tina e seloto Sermenin.

Se spogodiv so okoliskiot na~alnik i {tom dojde }e tragame po nego da go pronajdeme. Veruvam deka so na~alnikot G. Vu~kovi} }e uspeeme da go pronajdeme, za{to g. Vu~kovi} vo ovie kraevi porano bil pod Turcite policiski ~inovnik, i toga{ sekoga{ uspeval, da gi pronao|a i fa}a bugarskite komiti.

Za Grcite go doznav slednoto: Vo site mesta vo gr~ka Makedonija nasproti reonot na ovaa ~eta, se zabele`uva deka Makedoncite se bunat, nekoi begaat vo {uma, i dosega mnogu kaj nas, ostavaj}i gi svoite domovi i imoti; na pr. vo Gevgelija ima 28 familii pobegnati malku porano od selata: [opnica, Mo~ukovo i Lumnica (Grcija), a od dekemvri minatata godina pa dosega pobegnale 8 familii. Site ovie se `alat na terorot od Grcite i zboruvaat deka Grcite im zabranuvaat da zboruvaat makedonski; vo crkvite slu`bata se vr{i na gr~ki jazik. Site stari lu|e pa i mladite ne znaat gr~ki, odat tri pati nedelno vo u~ili{te, sedat na klupi i taka im se predava gr~kiot jazik. Ne se osmeluvaat na imotite da gi ispra}aat `enite i devojkite, za{to gr~kite vojnici nad niv vr{at siluvawa. Ova go pravat so Makedoncite, koi ni se nakloneti nam, a onie koi se nakloneti na Bugarite gi raseluvaat vo vnatre{nosta na nivnata Makedonija.

Pred tri dena obikoluvaj}i ja granicata, svrativ vo seloto Lumnica kaj gr~kiot voen oficer, potporu~nikot g. Mijokis i pri ovaa prilika na yidot na op{tinskata ku}a ja vidov zalepena negovata naredba so slednata sodr`ina:

Gra|ani,

Postoi naredba na na{iot komandant na Divizijata vo Lerin, generalot g. Mazarikis, da zboruvate gr~ki a ne romanski i srpski, za{to vie ste Grci, a nikako Romani i Srbi. Na vas taa naredbi vi e soop{tena, pa iako vi e soop{tena, slu{am deka pak zboruvate na drug jazik.

Posleden pat vi napomnuvam da se pridr`uvate na gornata naredba i redovno da gi posetuvate ~asovite, kade na vas u~itelot vi go predava na{iot jazik, vo sprotivno }e ve kaznuvam i }e baram da se raselite.

Usmeno mi ka`a g. Mijokis deka negovata kazna se sostoi vo tepawe so stap.

Gornata naredba e napi{ana na gr~ki jazik a mi ja prevede artileriskiot poru~nik g. \or|e Ivanovi}, delegat za sobirawe na municija, koj toga{ zaedno so mene be{e vo Lumnica.

Pove}e pati do sega, obikoluvaj}i ja granicata, sum razgovaral so Makedoncite od gr~kata teritorija, koi ~uvaat stoka ili gi obrabotuvaat svoite imoti, i sekoga{ im e prvo vo razgovorot, da pra{aat dali granicata }e se pro{iri – pomesti, pa da ostanat kaj nas, za{to zboruvaat deka Makedoncite, koi se pod nas, `iveat i napolno se slobodni, a tie se robovi.

^est mi e da dostavam

Dostaveno:

do Pretsedatelot na Ministerskiot sovet

do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti

do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti

Po zapoved na voeniot minister na~alnik – polkovnik,

Pet. J. Markovi}

15.V.1920

Ministerstvo za vnatre{ni raboti na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite

Upravno oddelenie

Pov. V. Br. 509

15. maj 1920 god.

vo Belgrad

Do Oddelenieto za javna bezbednost

So molba na nadle`nost.

Po naredba

na ministerot za vnatr. raboti.

 Arhiv Jugoslavije, Fond: Ministarstvo unutra{wih poslova, fas. 34, arhivska edinica 98, MINISTAR. VOJNO I MORNARICE, Op{te Vojno Odelewe, Pov. F. K- Br. 447, 13. maja 1920. godine, Beograd, Po zapovesti Ministra Vojnog, Na~alnik – Pukovnnk, Pet. J. Markovi}, Ministarstvu Unutra{wih Dela, dostavqeno: Pred. Ministar. Saveta, Ministar. In. Dela, Ministar. Un. Dela, primqeno 15. V. 1920.

² Istoto.

³ Todor Simovski, Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, kn. prva, Skopje, 1978, 287. Stanuva zbor za seloto [lopinci, koe se nao|a na ~etiri kilometri ju`no od Gevgelija i od zapadniot breg na rekaga Vardar. Istoto selo nastradalo vo Balkanskite vojni, pri {to del od naselenieto pobegnalo vo Gevgelija i Bugarija, a s# do 1924 god., pretstavuvalo ~ista makedonska naselba.

⁴ Isto, 340–341, Seloto se nao|a vo blizinata na Gevgelija, pokraj gr~ko-jugoslovenskata granica na leviot breg od rekata Vardar. Vo vremeto na Balkanskite vojni mnogu nastradalo, pogolem broj od negovite `iteli pobegnale vo Gevgelija, a delumno od niv vo Bugarija. Vo 1920 god., seloto broelo 313 `iteli, a del od niv se iselile vo gevgeliskite sela "kako grkomani".

⁵ Istoto, 281, Ova selo, u{te od staro vreme bilo, naseleno so ~isto vla{ko naselenie, koe so tekot na vremeto vo etni~ki pogled ne pretrpelo promeni.