Institutot za nacionalna istorija e javna nau~na ustanova koja vr{i nau~noistra`uva~ka dejnost od oblasta na istorija na makedonskiot narod i nacionalnostite vo Republika Makedonija. Sedi{teto na Institutot za nacionalna istorija e na ul. "Grigor Prli~ev"3 Skopje. Direktor na Institutot za nacionalna istorija e d-r Novica Veljanovski, redoven profesor. Institutot vr{i istra`uvawa od oblasta na istorijata na Makedonija, makedonskiot narod i nacionalnostite vo Republika Makedonija i nadvor od nea, ja prou~uva istorijata na balkanskite i drugite narodi {to e od interes za istoriajta na makedonskiot narod, se gri`i za osposobuvawe i usovr{uvawe na nau~noistra`uva~kite kadri preku motivirawe, naso~uvawe i razvivawe na nau~noistra`uva~kite sposobnosti kaj mladite, niz izbor, prifa}awe i selekcija na nau~niot podmladok, kako i preku organizirawe na poslediplomski studii i odbrana na doktorski distertacii i se gri`i za sozdavawe i razvivawe na nau~noistra`uva~kata infrastruktura.

Inicijativata za osnovawe na nau~en institut  potekna na Prvoto zaedeanie na ASNOM (2.8.1944). Institutot e osnovan so Uredba na Vladata na NRM od 22.7.1948 godina, so osnovna zada~a da ja prou~uva istorijata na Makedonija i makedonskiot narod, na narodnostite i na etni~kite grupi {to `iveat vo nea. So poseben Zakon za Institutot za nacionalna istorija od 1965 godina poblisku se opredeleni negovite zada~i.

Institutot ja zapo~na svojata aktivnost so nekolku sorabotnici, a vo izminative pedeset godini izrasna vo vrvna nau~na ustanova osposobena da gi izvr{uva i najslo`enite zada~i {to se postavuvaat pred nea. So postignatite rezultati dade zna~aen pridones za makedonskata istoriska nauka, vklopuvaj}i se vo evropskite i svetskite tekovi na nau~nata misla.

Svojata dejnost ja ostvaruva preku nau~noistra`uva~ka dejnost, izdava~ka dejnost i poslediplomskite i doktorskite studii.

Nau~noistra`uva~kata dejnost Institutot ja vr{i preku sedum postojni oddelenija: Oddelenie za anti~ka i srednovekovna istorija na Makedonija (do 1371 godina)(sorabotnici: d-r Milan Bo{koski, docent, d-r Aneta [ukarova, docent, m-r Mitko Panov, m-r Jasminka Kuzmanovska, Irena Stefoska, Toni Filipovski, Natalija Popovska) , Oddelenie za istorijata na Makedonija vo vreme na osmansko-turskoto vladeewe (do po~etokot na XIX vek)(sorabotnici: d-r Jovan Janev, docent, d-r Amet [erif, docent, m-r Dragi \orgiev, m-r Muzafer Bislimi), Oddelenie za prou~uvawe na periodot na prerodbenskoto i nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe vo XIX vek do 1912 godina (sorabotnici: d-r Aleksandar Trajanovski, redoven profesor, d-r Milka Zdraveva, redoven profesor, d-r Jovan Donev, vonreden profesor, d-r Katerina Todorovska, docent, d-r Marija Pandevska, docent, m-r Silvana Sidorovska ^upovska, m-r Nata{a Kotlar-Trajkova, Makedonka Mitrova)  , Oddelenie za istorijata na makedonskiot narod (1913-1941) (sorabotnici: d-r Nade`da Cvetkovska, vonreden profesor, d-r Simo Mladenovski, redoven profesor, d-r Ramiz Abduli, redoven profesor, m-r Vera Go{eva)  , Oddelenie za istorijata na makedonskiot narod (1941-1991)(sorabotnici: d-r Mile Mihajlov, redoven profesor, d-r Novica Veljanovski, redoven profesor, d-r Lazar Lazarov, redoven profesor, d-r Nada Jurukova, vonreden profesor, d-r Todor ^epreganov, vonreden profesor, d-r Marjan Dimitrijevski, vonreden profesor, d-r \or|i Malkovski, vonreden profesor, d-r Liljana Panovska, docent, m-r Qubica Goneva i Katerina Mir~evska)  , Oddelenie za istorijata na malcinstvata na Balkanot i iseleni{tvoto i Balkanolo{ko oddelenie (sorabotnici: d-r Stojan Kiselinovski, redoven profesor, d-r Katerina Josifova, vonreden profesor i d-r Vasil Jotevski, vonreden profesor). Za razvojot i ostvaruvaweto na nau~nata dejnost, nau~noistra`uva~kiot kadar pretstavuva primaren faktor na koj vo Institutot se posvetuva posebno vnimanie.

Nau~nite zvawa imaat ekvivalentni visokoobrazovni zvawa:redoven profesor, vonreden profesor i docent.

Kako rezultat na nau~nite dostigawa od redovite na Instituot vo makedonskata akademija na naukite i umetnostite se izbrani 6 redovni ~lenovi.

Institutot neguva sorabotka i so golem broj nau~ni institucii od dvaesetina zemji vo svetot.

Od prvata kniga objavena vo 1949 godina i so koja po~nuva izdava~kata dejnost pa se do poslednite naslovi, Institutot za nacionalna istorija se pretstavi pred javnosta so preku 300 posebni naslovi (monografii, zbornici na dokumenti, zbornici od nau~ni sobiri, bibliografii i drugi prigodni izdanija).

Osven toa, sorabotnicite na Institutot imaat objaveno brojni monografski trudovi nadvor od Institutot vo drugi izdava~ki ku}i vo Makedonija i vo stranstvo. Vo 1969 godina Institutot ja izdade prvata tritomna "Istorija na makedonskiot narod". Nabrgu po izleguvaweto od pe~at na makedonski jazik "Istorijata na makedonskiot narod" e pe~atena i na srpskohrvatski jazik, a vo skratena verzija na makedonski, angliski i ruski jazik. Vo 1998 godina po~na da izleguva Pove}etomanata istorija na makedonskiot narod. Do sega se objaveni kniga prva, vtora i ~etvrta.

Od 1957 godina Institutot izdava nau~no spisanie "Glasnik", koe vo izminatiov period izleze nad 80 broevi. Poveremeno ova spisanie izleguva i na stranski jazik.

Po~nuvaj}i od 1964 godina, koga e odr`an prviot nau~en sobir vo Makedonija, Institutot organiziral pove|e od {eeset nau~ni sobiri. So svoi prilozi sorabotnicite vo Institutot zemale u~estvo na brojni nau~ni sobiri, kongresi i konferencii odr`ani vo London, Sofija, Berlin, Minhen, keln, Var{ava, Bukure{t, Ankara, Istanbul, Rim, Pariz, Praga, Bratislava, Atina, Tirana, Lajpcig, Drezden, Viena, Vudimpe{ta, San Francisko i na drugi mesta.

Sorabotnicite vo Institutot, pokraj istra`uvawata vo Republika Makedonija, vr{ele i vr{at istra`uvawa i vo stranstvo: Avstrija, Albanija, SAD, Velika Britanija, Bugarija, Germanija, Rusija, Turcija, Francija i Italija. So ovie istra`uvawa vo Arhivot na Makedonija i vo Oddelenieto za dokumentacija pri Institutot za nacionalna istorija se doneseni preku eden milion stranici dokumenti i drug materijal {to se odnesuva na Makedonija i makedonskiot narod.

Vo 2000 godina izleze od pe~at kapitalnoto delo "Makedonski istoriski re~nik", prvo vakvo izdanie vo na{ata zemja, kade se prika`ani najzna~ajnite nastani, li~nosti i poimi od obgatata makedonska istorija.

Od 1998 godina Institutot za nacionalna istorija dobi licenca za izveduvawe na poslediplomski studii i odbrana na doktorski disertacii. Prvata doktorska disteracija e odbraneta vo 2000 godina. So poslediplomskite predavawa opfaten e {irok spektar od istoriskata nauka i se opfateni re~isi site periodi. Poslediplomskite studii vo Institutot za nacionalna istorija gi opfa}a slednive studiski podra~ja: Nacionalna istorija na Makedonija i makedonskiot narod  od praistorijata do 1371 godina; Nacionalna istorija na makedonskiot narod od 1371 godina do Balkanskite vojni, Nacionalna istorija na makedonskiot narod od 1913 do 1991 godina.

Institutot poseduva bogata biblioteka specijalizirana glavno za makedonskata istorija.